neveljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - relativna nesposobnost biti oporočna priča - svak oporočnega dediča - razlaga zakona
Ker Zakon o dedovanju na različen način določa krog oseb, ki niso sposobne biti priča pri pisni oporoki pred pričami na eni strani (68. člen) in pri ustni oporoki na drugi strani (75. člen) in glede na to, da je vloga prič pri eni in pri drugi vrsti oporoke različna, je 68. člen Zakona treba razumeti tako, da se besedna zveza "teh oseb" nanaša le na sodnika, ki je oporoko sestavil, in na priče pri oporoki.
dedovanje - nujni delež - vračanje daril - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - vrednost prevzemnikovih obveznosti
Subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti je lahko za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost. Odplačnosti aleatorne pogodbe zato ni mogoče ugotavljati s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank. Ker po ugotovitvah sodišč F. Ž. ni podarila niti dela izročenega premoženja, so zahtevki tožnikov za uveljavljanje nujnega deleža z vračanjem izročenega premoženja neutemeljeni.
nacionalizacija nepremičnin v coni B STO - optanti - lastninska pravica na nepremičnini
V sodni praksi tega sodišča je sprejeto stališče, da je za nacionalizacijo nepremičnin, na katerih so imeli lastninsko pravico tuji državljani, po določbi 7. a. člena ZNZGP na območju bivše cone B STO odločilen datum 8. 10. 1972.
(Pravdno) sodišče je vezano na upravno odločbo, s katero je ugotovljeno, da so (sporne) nepremičnine prišle v družbeno lastnino.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0011340
ZPP člen 8.ZZZDR člen 12.ZD člen 210.
dedna pravica - obstoj izvenzakonske skupnosti - pravilo o ločenem zaslišanju priče - izpodbijanje dokazne ocene
Kršitev pravila o ločenem zaslišanju priče samo po sebi ne pomeni, da se sodna odločba ne bi smela opreti na izpovedbo te priče in da gre za nedovoljen dokaz. To okoliščino je potrebno upoštevati pri dokazni oceni, te pa ni dovoljeno izpodbijati. Za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno, da bi moški in ženska živela nepretrgoma skupaj, še posebej, če so podane objektivne okoliščine.
Ker je pogodba o dosmrtnem preživljanju v celoti odplačna, je neutemeljen zahtevek za vračilo s to pogodbo prenesenih nepremičnin v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pri presoji odplačnosti ali neodplačnosti pogodbe pa se ne upošteva zgolj finančna podpora, temveč tudi vsakodnevna nega in oskrba pokojnega.
zavarovalna pogodba – osebno zavarovanje – zavarovanje obrtnikov izplačilo zavarovalnine – dedovanje premoženjske pravice – aktivna legitimacija – vmesna sodba
Ker pokojni član Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov ni izpolnjeval pogojev za izplačilo starostne zavarovalnine, je bil na podlagi Pravil sklada upravičen do vračila dela pripadajočih sredstev. Pravica zahtevati vračilo pripadajočih sredstev pa je premoženjska pravica, ki je na podlagi 2. člena ZD v trenutku smrti A. F. prešla na njegove dediče.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dedovanje izvenzakonskega partnerja
Bistvo te pravde je v ugotovitvi, ali je tožnica zakonita dedinja po pokojnem I. V., njena umestitev v enega od zakonskih dednih redov (na podlagi ugodilne sodbe) pa je v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
Ugotovitev nižjih sodišč, da tožnica ni dokazala, da je oporoka obstajala v času zapustnikove smrti, namreč predpostavlja dvom o tem, ali se je oporoka založila pred smrtjo zapustnika ali po njegovi smrti. V tej situaciji pa obstoji trditveno in dokazno breme tožnice glede dejstva, da se je oporoka založila brez vednosti oporočitelja. Ker tožnica tega ni dokazala, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
Navedba v reviziji, da iz same oporoke zaporedje dogodkov ni razvidno in da ni mogoč zaključek, da je oporočiteljica pred pričami izjavila, da je to njena poslednja volja, drži le na splošno. V skladu s pravilom o dokaznem bremenu (prvi odstavek 7. člena ZPP) bi tožeča stranka morala dokazati, da ni pogojev za veljavnost pisne oporoke pred pričami. Glede na izveden dokazni postopek in odločitev sodišča pa je razvidno, da tožeča stranka pri tem ni bila uspešna.
Revizija izpodbijani sodbi očita, da je o pokojnikovi razsodnosti ob sestavi oporoke odločila brez strokovnih podlag, čeprav naj bi izpovedbe zaslišanih prič narekovale postavitev izvedenca medicinske stroke. Vendar pa bolezen (z jemanjem zdravil), ugotovljena za obdobje, v katerem je zapustnik sestavil oporoko, kljub bolezenskim znakom, ki jih potrdijo priče, še ne narekuje strokovnega izvedenskega mnenja o razsodnosti ob sestavi oporoke.
dedovanje na podlagi zakona – zaščitena kmetija – kriteriji (merila) za določitev prevzemnika kmetije – usposobljenost za kmetijsko dejavnost – pomožni kriteriji
V situaciji, ko sta bila videti oba potencialna dediča enakovredna tudi po kriteriju iz 2. alinee drugega odstavka 7. člena ZDKG (usposobljenost za poklic kmeta), določiti pa je mogoče le enega prevzemnika zaščitene kmetije, je bilo treba poiskati pomožna merila. Le v tej funkciji je razumeti omenjanje kriterijev iz 2. alinee prvega odstavka 7. člena ZDKG v prvostopenjskem sklepu. Pri tem je prvostopenjsko sodišče pravilno opozorilo na temeljna izhodišča zakona, med katerimi je tudi sposobnost oziroma možnost za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij oziroma glede na konkreten primer tudi konkretne zaščitene kmetije. Sposobnost zapustnikovega brata za opravljanje kmetijske dejavnosti na konkretni zaščiteni kmetiji pa je glede na njegov prispevek k ohranitvi kmetije z več desetletji trajajočo pomočjo še za časa zapustnikovega življenja večja od sestrine sposobnosti, ki je pričela na to kmetijo pogosteje zahajati in pomagati šele v letu 2002.
Relevantna grožnja je le tista, ki povzroči pri oporočitelju utemeljen strah. Med vsebino oporoke in grožnjo mora biti tudi vzročna zveza, kar pomeni, da konkretno oporočiteljica ne bi napravila sporne oporoke brez utemeljenega strahu, ki ga je povzročila grožnja.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010802
ZD člen 145. ZPP člen 196. ZOR člen 460. ZDen člen 80, 80/3.
denacionalizacija - obseg zapuščine - dediči kot enotni in nujni sosporniki - pasivna legitimacija - izročilna pogodba - predmet pogodbe - izročitev tuje, nacionalizirane stvari - ničnost zavezovalnega posla - dednopravne pogodbe
V sporu o obsegu zapuščine so dediči enotni in tudi nujni sosporniki. Ker je pravica sodedičev skupna in nedeljiva in izhaja iz zapuščine kot celote, ni dopustno reševati spora o obsegu zapuščine brez sodelovanja vseh udeležencev materialnopravnega razmerja, bodisi na aktivni, bodisi na pasivni strani.
Zaradi razlikovanja med zavezovalnimi pravnimi posli obligacijskega prava, ki so relativne narave in učinkujejo le med pogodbenimi strankami ter razpolagalnimi pravnimi posli stvarnega prava, ki so absolutne narave in učinkujejo tudi proti tretjim, je razpolaganje s stvarjo, ki ni last odsvojitelja, mogoče.
Zavezovalni pravni posel, katerega predmet je tuja stvar, samo zaradi tega, ker odsvojitelj na predmetu pogodbe nima lastninske pravice, ni nična.
Ker toženka nima pravnega interesa za izpodbijanje zavrnilnega dela sodbe je revizijsko sodišče v tem delu revizijo zavrglo.
Pri obstoju tožničine dedne pravice gre za tipično predhodno vprašanje, o katerem je že pravnomočno odločilo pristojno sodišče. Sodišče mora navedeno pravnomočno odločbo upoštevati vse dokler ni z morebitnim izrednim pravnim sredstvom razveljavljena in o tem vprašanju ne sme odločiti ponovno (in še manj drugače).
ZD člen 214, 220, 221.ZDen člen 74, 83. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. ZPSP člen 1, 1/3.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – prehod premoženja v državno last (nacionalizacija) – dedno upravičenje – dedna odpravljenost – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi v korist ene denacionalizacijske upravičenke se opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
Obe ravnanji tožnika, torej sklenitev dednega dogovora in uveljavljanje dedne odprave tožencev, pomenita razpolaganje dediča s svojim dednim upravičenjem, ki je bilo odvisno predvsem od obsega zapustnikovega premoženja. Na takšni podlagi revizijsko sodišče zaključuje, da neuveljavljanje dedne odpravljenosti v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja (glej sodbo VS RS II Ips 489/07 z dne 25.10.07.
Toženka je dokazala odplačnost pogodbe o izročitvi premoženja. Toženki je v pogodbi priznano preteklo izpolnjevanje obveznosti v korist izročevalke, doba bodočega izpolnjevanja pa je bila v času sklenitve pogodbe neznana, zaradi česar ni možen natančen matematičen izračun medsebojnih dajatev. Očitnega nesoglasja med dajatvami ene in druge stranke v pogodbi pa tožeča stranka ni pravočasno zatrjevala.
obstoj izvenzakonske skupnosti – življenjska skupnost – dedna pravica
Samo obstoj življenjske skupnosti moškega in ženske ne zadostuje za izpolnitev pravnega standarda izvenzakonske skupnosti. Izpolnjeni morajo biti vsi elementi, ki so sicer značilni za zakonsko skupnost, med njimi tudi taka vsebina notranjega razmerja partnerjev, kot jo poudarjata v tej zadevi obe sodišči (čustvena, moralna, duhovna, seksualna povezanost).