Dejanska ugotovitev, da je zapustnica odplačala tožničino pomoč z dolgoletnim kuhanjem, s pridelki, darili, tudi denarnimi itd. pomeni, da ni mogoče zaključiti, da bi tožnica s svojo pomočjo materi prispevala k ohranitvi njenega premoženja. (Izločitveni zahtevek po 32. členu ZD je zato neutemeljen).
veljavnost oporoke - napake v obliki oporoke - oporočna sposobnost - oporoka pred pričami
Trditve tožnikov v postopku na prvi in drugi stopnji o oporočiteljičinem poznejšem spreminjanju oziroma popravljanju sporne oporoke z lastnoročnimi posegi vanjo, izključujejo ne le dvom o njeni seznanitvi z vsebino pismene oporoke pred pričami in o pristnosti njenega podpisa, temveč tudi dvom o obstoju revizijsko problematiziranega namena testiranja (animus testandi) oporočiteljice.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost – pogoji za dedovanje – obstoj ekonomske skupnosti
Tožnica je ohranila dom in bivanjsko samostojnost v svojem stanovanju, čeprav s preselitvijo k očetu tožencev ne bi izgubila nepremičnine ali utrpela kakršnegakoli ekonomskega prikrajšanja (temveč kvečjemu nasprotno), enako pa je veljalo obratno tudi za očeta tožencev – kar posledično nujno izključuje tudi obstoj z načinom bivanja povezanih elementov ekonomske skupnosti, medtem ko kakšni drugi pravno relevantni elementi za njeno morebitno vzpostavitev niso bili ugotovljeni.
nujni delež - sklepčnost tožbe - prikrajšanje nujnega deleža - dedovanje - vrnitev darila - dajatveni in oblikovalni zahtevek - izračunanje nujnega deleža - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - vrednost zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - razpoložljivi del zapuščine
Pravila iz 28. člena ZD za izračun nujnega deleža terjajo ustrezno trditveno podlago, ki je tožnica ni zmogla. Pri prikrajšanju nujnega deleža je tožbeni zahtevek oblikovalne in/ali dajatvene narave, saj je treba zahtevati vrnitev darila v samo zapuščino. Ker iz tožbenih trditev ni izhajala pravna posledica, ki jo je tožnica želela doseči in kateri niti ni ustrezno prilagodila tožbenega zahtevka, je bila njena tožba nesklepčna.
ZD člen 142, 142/1.ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 337, 337/1.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika - omejitev odgovornosti dediča - trditveno in dokazno breme - pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi
Toženka v postopku na prvi stopnji ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena o omejitvi svoje odgovornosti. Čeprav je v postopku sodelovala vse od moževe smrti v letu 1996, je šele prvič v pritožbi z dne 12.5.2003 ugovarjala omejitev svoje odgovornosti za zapustnikov dolg in o tem predložila kot dokaz sklep o dedovanju z dne 14.3.1997. Pri tem ni niti poskusila pojasniti, zakaj naj tega ugovora ne bi mogla uveljavljati in dokaza predložiti pravočasno. Zato je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da so glede na prvi odstavek 337. člena ZPP njene pritožbene navedbe nedovoljena pritožbena novota.
upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku
Pritožbeno sodišče ima možnost, ne pa dolžnost upoštevati nepravočasno pritožbo. Tisto, kar v tej zvezi zakon predpisuje, je zgolj omejitev: sodišče ne sme upoštevati prepozne pritožbe, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. To seveda ne pomeni tudi dolžnosti v obratni smeri: da bi sodišče moralo upoštevati nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
oporoka - neveljavnost oporoke - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - pravila o dokaznem bremenu - zmota v nagibu - non liquet situacija - spoznavna kriza
Pravilno je materialno pravno izhodišče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za uspeh z zahtevkom v obravnavanem primeru (kumulativno) dokazati, da ni kriva za tragično smrt svojega očeta, da je bil oporočitelj v času testiranja o tem zmotno prepričan in da je prav iz tega razloga napravil oporoko kakršno je.
O stališču sodišča do navedbe stranke je v določenih primerih mogoče sklepati že konkludentno in ni potrebna izrecna opredelitev o vsaki navedbi, prav tako pa je standard zahteve po obširnosti obrazložitve za višja sodišča nižji kot za sodišča prve stopnje.
ZD člen 61, 61/3, 76.ZPP člen 5, 5/1, 371, 372, 378.
načelo kontradiktornosti - neveljavnost oporoke - zaslišanje pravdne stranke - rok za izpodbijanje veljavnosti oporoke
Tožnici nista nikoli do pravnomočnega zaključka postopka zatrjevali "nepoštenosti" tožencev v pomenu določbe 3. odstavka 61. člena ZD, tega pa prvič v postopku z revizijo tudi sicer upoštevno ne bi mogli ne storiti, niti nista storili.
Za nesmiseln se izkaže nejasno artikuliran očitek kršitve načela kontradiktornosti spričo opustitve zaslišanja prve tožnice kot stranke, saj iz revizije ni mogoče razbrati pravno relevantnih dejstev, za dokazovanje in obravnavanje, katerih naj bi bila prva tožnica prikrajšana.
zahteva za varstvo zakonitosti - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija - skupnost dedičev - ugotovitev veljavnosti oporoke sosporništvo - uporabljanje in razpolaganje z dediščino - priznanje oporoke - narava pravnega razmerja
V sporu o veljavnosti oporoke, ki se tiče vseh dedičev in celotne zapuščine, so vsi dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi sodelovati vsi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, ne glede na njihove morebitne izjave priznanja pred pravdo.
lastnoročna oporoka - pravna narava listine - pismo potencialnim dedičem
Nejasen zapis v pismu, naj se potencialni dediči zapustničinega premoženja po njeni smrti "zmenijo med seboj", tudi po razlagi v smislu določbe 84. člena ZD ne more pripeljati do ugotovitve, da citirana vsebina pisma predstavlja zadnjo lastnoročno oporoko zapustnice s stališča določenosti dedičev (83. člen ZD) in razpolaganja s premoženjem za primer smrti.
zakoniti dedič - obstoj izvenzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - poroka po verskih običajih
Smisel določb drugega odstavka 10. člena Zakona o dedovanju je v izenačitvi pravnih položajev zakoncev in tistih oseb različnega spola, ki sta živela v skupnosti z enakimi atributi kot jih ima tipična zakonska zveza, z edino izjemo, da razmerje ni bilo formalizirano s sklenitvijo zakonske zveze.
Verska poroka nima pravnih učinkov sklenitve zakonske zveze.
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno življenje z zapustnikom
Razlaga, po kateri bi za skupno življenje med potomcem in zapustnikom štela tudi vsakodnevna skrb in ne le bivanje na istem naslovu, nasprotuje določbi 32. člena ZD.
dedna pravica - zunajzakonska (izvenzakonska) skupnost - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Za dedovanje na podlagi zakona pridejo v poštev osebe, ki so z zapustnikom v določenem razmerju. Najpomembnejši razmerji sta sorodstvo in zakonska zveza. Ker je zunajzakonska skupnost tudi na dednem področju izenačena z zakonsko zvezo, je odločilno prav zadnje obdobje pred smrtjo enega od zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev. Razlogi obeh sodišč o pomembnosti zadnjega obdobja pred zapustničino smrtjo so jasni in temeljijo na izrecni določbi prvega odstavka 22. člena ZD, po kateri zakonec sploh nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena. Razlog za tako zakonsko ureditev je v dejstvu, da med njima ni več tistega razmerja, zaradi katerega je bila sploh določena dedna pravica preživelemu zakoncu. Prenehanje zunajzakonske skupnosti pred smrtjo enega od partnerjev ima enake posledice kot razveza zakonske zveze. Preživeli zunajzakonski partner ob smrti svojega bivšega partnerja nima dedne pravice.
dedna nevrednost - dolžnost preživljanja kot pravni standard - odtegnitev potrebne pomoči - dedovanje starša po otroku
Sodišče druge stopnje je pravilno določilo vsebino pravnih standardov "pregrešitve zoper v zakonu določeno dolžnost preživljanja" in "odtegnitve potrebne pomoči". Pojma je sicer treba uporabljati restriktivno, toda ob dejstvu, da toženec ne le, da ni izpolnil svoje moralne dolžnosti nudenja pomoči svojemu sinu v času njegovega življenja, temveč je opustil tudi zakonsko dolžnost njegovega preživljanja, ni razloga za dvom o tem, da toženec ni vreden, da bi dedoval po svojem sinu. To še zlasti ob upoštevanju stopnje kršitve in časovnega obdobja kršitve, volje kršitelja in posledic za zapustnika.