zahteva za varstvo zakonitosti - odpoved dedovanju - uveljavljanje dednih pravic v pravdi
Tožnica je v zapuščinskem postopku izjavila, da nima nobenih zahtevkov iz tega postopka. Takšna izjava predstavlja odpoved dedovanju in je nepreklicna. Svoje dedne pravice zato ne more več uveljavljati v pravdi.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine v korist potomcev - prispevek potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - denarna terjatev do zapuščine
Čeprav je pravica zapustnikovega potomca, da se iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja, definirana kot zahtevek, ni sporno, da je to absolutna pravica. Zato podrejenega (denarnega) zahtevka, četudi temelji na isti dejanski podlagi (na istem historičnem dogodku) kot primarni zahtevek, ni mogoče obravnavati kot zahtevek iz naslova pravice do izločitve alikvotnega dela zapustničinega premoženja. Značilnost tega zahtevka je namreč, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Temu ustrezen je zato tudi zahtevek, s katerim potomec uveljavlja pravico iz 32. člena ZD. Glasi se na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, ne pa na ugotovitev denarne terjatve do zapuščine.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - ničnost - nemožnost izpolnitve
V tožbi zatrjevano dejstvo, da je v sporazumu navedena nepremičnina v zemljiški knjigi vknjižena kot "družbena lastnina", v konkretnem primeru ne predstavlja ničnostnega razloga zaradi nemogočega predmeta obveznosti v smislu določb 47. člena ZOR.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09939
.
pravica stranke do izjave v postopku - dokaz z izvedencem - pravilo o dokaznem bremenu
Pri dokaznem predlogu z izvedencem mora stranka sama določno navesti, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
V revizijskem postopku aktualna odločitev sodišč prve in druge stopnje ni oprta na pravila odločanja po prostem preudarku (216. člen ZPP), temveč na pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Tožnika glede na sprejeto dokazno oceno nista dokazala, da bi njun lastninski delež na kegljišču presegal 1/5.
davek na dediščino – prvi dedni red – dedovanje na podlagi vstopne pravice
Tožniki sicer niso dediči zapustnice, pač pa so dediči prvega dednega reda po očetu, zunajzakonskem partnerju zapustnice, ki jo je preživel. Ker pa je oče tožnikov umrl pred koncem zapuščinskega postopka po svoji zunajzakonski partnerici, so tožniki dediči prvega dednega reda za delež svojega očeta v zapuščinskem postopku po zapustnici.
Za veljavnost ustne oporoke potrebne izredne razmere so v tem, da v trenutku, ko se je oporočiteljica odločila za izjavo poslednje volje, zaradi bolezni in nepokretnosti ni mogla pisati in se podpisati ter tako napraviti pisne oporoke.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 377.ZD člen 32.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela odločitve zavrženje revizije - izločitev iz zapuščine - pravna narava tožbenega zahtevka
Tožbenemu zahtevku za izločitev deleža, ki naj bi pripadal materi tožnic (zaradi vlaganja njenega premoženja v zapustnikovo premoženje), je bilo ugodeno le glede ene od nepremičnin (in ne v deležu glede vseh, ki so bile predmet zahtevka). Zato vrednosti izpodbijanega dela sodbe tudi posredno (po razmerju med tožbenim zahtevkom in deležem, ki je sporen v revizijskem postopku) ni mogoče ugotoviti. Izostanek navedbe vrednosti izpodbijanega dela sodbe pritožbenega sodišča zato pomeni, da sta reviziji v delu, s katerim izpodbijata del sodbe, ki se nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku za izločitev deleža, ki naj bi pripadal materi tožnic, nepopolni. Take revizije pa sodišče zavrže brez vračanja v popravo (o tem izčrpno razlogi pravnega mnenja VS RS z dne 26.6.2002, Pravna mnenja I/2002, str. 19).
oblika oporoke - oporoka pred pričami - kdo je lahko priča
Člen 64 ZD ne zahteva, da bi oporočni priči morali poznati zapustnika. Takšne procesne zahteve pa iz določb ZD ni mogoče ugotoviti niti z ostalimi metodami razlage.
Smrt prevzemnika iz obravnavane izročilne pogodbe ne pomeni tako spremenjenih razmer, da bi to v smislu prvega odstavka 121. člena ZD utemeljevalo razvezo izročilne pogodbe, saj je upiranje tožnice prehodu obveznosti na prevzemnikovega dediča neutemeljeno.
spor o pristojnosti - zapuščinski postopek - krajevna pristojnost - prebivališče zapustnika
Kriteriji za krajevno pristojnost iz 177. člena ZD se uporabljajo sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Šele če tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ člen 6, 6/6. Zakon o dedovanju FLRJ. Uredba o nadzorstvu nad prometom z nepremičninami (1948). Navodilo za prenos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih ali javnopravnih oseb (1948).
nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - cona B STO - optanti - lastninska pravica na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - dedovanje
V obravnavanem primeru je bila tožničina babica G. G. (11.11.1902 - 9.10.1971) lastnica spornih nepremičnin in je bila vpisana v zemljiški knjigi. Tožnica trdi, da je po njeni smrti nepremičnine dedoval njen sin in tožničin oče A. B. (25.4.1925 - 18.9.1972), po njegovi smrti pa jih je podedovala tožnica. Toda ta trditev je zmotna. Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice, čeprav zapuščina že v trenutku smrti po samem zakonu preide na dediče (35. člen prejšnjega Zakona o dedovanju, Uradni list FLRJ, št. 20/55 in 42/65, pa tudi 128. člen sedaj veljavnega Zakona o dedovanju, Uradni list SRS oziroma RS, št. 15/76-67/2001). Taka ureditev določa le trenutek prehoda lastninske pravice in s tem sistem ipso iure pridobitve zapuščine za razliko od sistema t.i. ležeče zapuščine. Pri dedovanju gre sicer za univerzalno pravno nasledstvo, način pridobitve pa je še vedno derivativne narave, saj se izvaja iz lastninske pravice zapustnika. Zato bi tožnica lahko postala dedinja, če bi prej postal lastnik spornih nepremičnin njen pokojni oče, kar pa se ni zgodilo. Sodišče ni izdalo ustreznega sklepa o dedovanju niti njej, niti njenemu očetu, ker je že v zapuščinski zadevi po pokojni G. G. in A. B. Okrajno sodišče v Kopru pod opr. št. O 50/72 in O 388/75 ugotovilo, da je bila zapustnica G. G. sicer lastnica nepremičnin, a so bile te nacionalizirane ter je postopek ustavilo, ker niti zapustnica G. G. niti A. B. nista imela drugega premoženja.
ZTLR člen 15, 15/1, 15/4, 16, 16/1, 43.ZD člen 132, 145, 145/1.ZOR člen 210, 219.ZPP člen 13, 206, 206/1-1.
varstvo lastninske pravice - izpraznitev stanovanjske hiše - solastnina - skupna lastnina - dedovanje - ugotovitev velikosti dednih deležev solastnikov - predhodno vprašanje - plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari - višina uporabnine
Pravdni stranki sta kot dediča že solastnika oz. skupna lastnika stanovanjske hiše, čeprav deleži še niso določeni. Dokler obstaja solastnina oziroma skupna lastnina sporne hiše in dokler solastnina stvari ni razdeljena, noben od solastnikov ne more zahtevati, da sam uporablja nepremičnino, drugi solastniki pa morajo uporabo nepremičnine opustiti.
Odločitev o plačilu uporabnika za uporabo (delno) tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. Vprašanje deležev na hiši je torej predhodno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti pred odločanjem o plačilu uporabnine zaradi nastanka koristi na eni strani in prikrajšanja na drugi.
Zatrjevane zmote zapustnika pri sestavljanju oporoke ni mogoče utemeljevati s pričakovanjem dedičev, kakšna naj bi bila vsebina oporoke. Jasni in nedvoumni zapisi v oporočnem tekstu pa že po naravi stvari ne napotujejo na morebitno raziskovanje prave zapustnikove volje.
URS člen 33. ZTLR člen 20, 33, 37.ZD člen 102, 214.
zahteva za varstvo zakonitosti - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel - darilo - varstvo lastninske pravice - izpraznitev nepremičnine - dedovanje - razpolaganje oporočitelja z naklonjeno stvarjo - dedni dogovor - zmotna uporaba materialnega prava
Čeprav sta sodišči ugotovili, da je tožnik vpisan v zemljiško knjigo in prvi toženec ni izkazoval, da bi vložil lastninsko tožbo, je zlasti sodišče druge stopnje presojalo njegov ugovor, češ da je bil sklenjen dedni dogovor v zapuščinskem postopku. Toda dedni dogovor je dogovor dedičev v zapuščinskem postopku, da bodo skupno lastninsko pravico spremenili v solastninsko tako, da bo vsak sodedič postal solastnik posamezne, v zapuščino spadajoče stvari po alikvotnem delu. V obravnavanem primeru pa 1/2 sporne hiše sploh ni spadala v zapuščino po pokojnem A.K. in Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja na določilo 102. člena ZD po katerem ima vsako razpolaganje oporočitelja s stvarjo, ki jo je komu naklonil v oporoki, za posledico preklic naklonitve stvari. Zato tožnik in prvi toženec nista mogla skleniti dednega dogovora o delitvi zapuščine po tretjem odstavku 214. člena ZD in toženi ni bil na podlagi sklepa o zapuščini razglašen za dediča celotne 1/2 sporne hiše, temveč samo v obsegu očetovega premoženja do 3/8 in je bil samo do tega deleža vpisan v zemljiško knjigo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS08687
ZD člen 7, 8, 27, 41, 123, 132, 141, 144, 214, 222, 228. Zakon o dedovanju (1965) člen 32, 46, 144. ZOR člen 122, 122/1, 122/2.ZPP člen 300, 300/1, 300/2, 300/3, 385.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - nasprotna tožba - dedovanje - zmotna uporaba materialnega prava - prehod zapuščine na dediče - pravilo sočasne izpolnitve - dediščinska tožba - izločitev nasprotne tožbe - ugovor neizpolnitve - pozneje najdena oporoka - oporočni dedič - zmanjšanje oporočnih razpolaganj
V sistemu zapuščinskega prava ni nobenih določb, ki bi nalagala sočasnot izpolnitve (smiselna uporaba 122. člena ZOR), tako ne v rednem zapuščinskem postopku, kot tudi ne v pravdnem postopku, kadar je ta predpisan za urejanje dednopravnih razmerij. Tako niti v primeru več dediščinskih tožb ni nikakršne podlage, ki bi dedičem nalagala sočasno izpolnitev.
dedovanje na podlagi oporoke - veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - oporočna sposobnost - neveljavna oporoka
Ob upoštevanju ugotovitve nižjih sodišč, da je bila pokojna A.K. ob napravi oporoke zaradi psihoorganskega sindroma oziroma demence (ter prizadetosti vida in sluha) v takem duševnem stanju, da ni bila sposobna razumeti pomena in posledic oporoke in je bila zgolj navidezno sposobna izraziti svojo voljo, je materialnopravno pravilna odločitev nižjih sodišč, da oporoka zaradi odsotnosti oporočiteljičine sposobnosti za razsojanje in posledično sposobnosti testiranja ni veljavna.
posojilna pogodba - navidezna pogodba - ničnost - pogodba o vsebini oporoke - odkup stanovanja po SZ - nadaljnja prodaja stanovanja tretjemu - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - začetek teka zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj
Nični sta tako navidezna darilna pogodba kot tudi po 105. členu ZD prepovedana prikrita pogodba, s katero se je tožnik zavezal poravnati kupnino za stanovanje, ki ga je odkupila toženka, ta pa se je zavezala, da bo z oporoko poskrbela, da bo tožnik po njeni smrti pridobil lastninsko pravico na tem stanovanju. Posledica ničnosti je, da mora toženka vrniti prejeti denarni znesek in plačati zamudne obresti od dneva, ko je postala nepoštena, to je od dneva odtujitve stanovanja dalje.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS08881
ZPP člen 318, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1. ZTLR člen 37, 43.ZD člen 224.
zamudna sodba - ugovor litispendence - ugovor pravnomočno razsojene stvari - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - lastninska tožba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - dedovanje - pravda ob obstoju pogojev za obnovo postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v primeru, ko se ne nanaša na procesno predpostavko litispendence temveč razsojene stvari, dovoljen revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP; vendar v danem primeru ni podan. Res je tožnica pred to pravdo razpolagala s pravnomočnim sklepom o dedovanju (po materi), s katerim ji je že bila priznana solastnina do 1/4 na sporni nepremičnini. Kljub temu sta toženca kot otroka tožničinega očima po njegovi smrti zaradi napake sodišča v zapuščinskem postopku dedovala celotno nepremičnino (torej tudi delež, ki ni bil v lasti zapustnika, temveč tožnice) in se uspela na podlagi sklepa o dedovanju vknjižiti na celotni nepremičnini vsak do polovice. Zato ne drži revizijska trditev, da tožnica že razpolaga z "izvršilnim naslovom", na podlagi katerega bi lahko svojo solastnino vpisala v zemljiško knjigo, saj ji to preprečuje sedanje zemljiškoknjižno stanje. Za uveljavitev iz tožničine solastninske pravice izvirujočih polnih upravičenj je bila torej potrebna prav lastninska tožba z ustreznim dajatvenim zahtevkom, pri čemer je pravdna pot vselej tudi sicer predvidena kot korektiv pravnomočno končanih zapuščinskih postopkov (primerjaj z določbo 224. člena ZD).