ZD člen 142, 142/1.ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 337, 337/1.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika - omejitev odgovornosti dediča - trditveno in dokazno breme - pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi
Toženka v postopku na prvi stopnji ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena o omejitvi svoje odgovornosti. Čeprav je v postopku sodelovala vse od moževe smrti v letu 1996, je šele prvič v pritožbi z dne 12.5.2003 ugovarjala omejitev svoje odgovornosti za zapustnikov dolg in o tem predložila kot dokaz sklep o dedovanju z dne 14.3.1997. Pri tem ni niti poskusila pojasniti, zakaj naj tega ugovora ne bi mogla uveljavljati in dokaza predložiti pravočasno. Zato je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da so glede na prvi odstavek 337. člena ZPP njene pritožbene navedbe nedovoljena pritožbena novota.
upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku
Pritožbeno sodišče ima možnost, ne pa dolžnost upoštevati nepravočasno pritožbo. Tisto, kar v tej zvezi zakon predpisuje, je zgolj omejitev: sodišče ne sme upoštevati prepozne pritožbe, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. To seveda ne pomeni tudi dolžnosti v obratni smeri: da bi sodišče moralo upoštevati nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
oporoka - neveljavnost oporoke - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - pravila o dokaznem bremenu - zmota v nagibu - non liquet situacija - spoznavna kriza
Pravilno je materialno pravno izhodišče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za uspeh z zahtevkom v obravnavanem primeru (kumulativno) dokazati, da ni kriva za tragično smrt svojega očeta, da je bil oporočitelj v času testiranja o tem zmotno prepričan in da je prav iz tega razloga napravil oporoko kakršno je.
O stališču sodišča do navedbe stranke je v določenih primerih mogoče sklepati že konkludentno in ni potrebna izrecna opredelitev o vsaki navedbi, prav tako pa je standard zahteve po obširnosti obrazložitve za višja sodišča nižji kot za sodišča prve stopnje.
ZD člen 61, 61/3, 76.ZPP člen 5, 5/1, 371, 372, 378.
načelo kontradiktornosti - neveljavnost oporoke - zaslišanje pravdne stranke - rok za izpodbijanje veljavnosti oporoke
Tožnici nista nikoli do pravnomočnega zaključka postopka zatrjevali "nepoštenosti" tožencev v pomenu določbe 3. odstavka 61. člena ZD, tega pa prvič v postopku z revizijo tudi sicer upoštevno ne bi mogli ne storiti, niti nista storili.
Za nesmiseln se izkaže nejasno artikuliran očitek kršitve načela kontradiktornosti spričo opustitve zaslišanja prve tožnice kot stranke, saj iz revizije ni mogoče razbrati pravno relevantnih dejstev, za dokazovanje in obravnavanje, katerih naj bi bila prva tožnica prikrajšana.
zahteva za varstvo zakonitosti - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija - skupnost dedičev - ugotovitev veljavnosti oporoke sosporništvo - uporabljanje in razpolaganje z dediščino - priznanje oporoke - narava pravnega razmerja
V sporu o veljavnosti oporoke, ki se tiče vseh dedičev in celotne zapuščine, so vsi dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi sodelovati vsi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, ne glede na njihove morebitne izjave priznanja pred pravdo.
lastnoročna oporoka - pravna narava listine - pismo potencialnim dedičem
Nejasen zapis v pismu, naj se potencialni dediči zapustničinega premoženja po njeni smrti "zmenijo med seboj", tudi po razlagi v smislu določbe 84. člena ZD ne more pripeljati do ugotovitve, da citirana vsebina pisma predstavlja zadnjo lastnoročno oporoko zapustnice s stališča določenosti dedičev (83. člen ZD) in razpolaganja s premoženjem za primer smrti.
zakoniti dedič - obstoj izvenzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - poroka po verskih običajih
Smisel določb drugega odstavka 10. člena Zakona o dedovanju je v izenačitvi pravnih položajev zakoncev in tistih oseb različnega spola, ki sta živela v skupnosti z enakimi atributi kot jih ima tipična zakonska zveza, z edino izjemo, da razmerje ni bilo formalizirano s sklenitvijo zakonske zveze.
Verska poroka nima pravnih učinkov sklenitve zakonske zveze.
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno življenje z zapustnikom
Razlaga, po kateri bi za skupno življenje med potomcem in zapustnikom štela tudi vsakodnevna skrb in ne le bivanje na istem naslovu, nasprotuje določbi 32. člena ZD.
dedna pravica - zunajzakonska (izvenzakonska) skupnost - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Za dedovanje na podlagi zakona pridejo v poštev osebe, ki so z zapustnikom v določenem razmerju. Najpomembnejši razmerji sta sorodstvo in zakonska zveza. Ker je zunajzakonska skupnost tudi na dednem področju izenačena z zakonsko zvezo, je odločilno prav zadnje obdobje pred smrtjo enega od zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev. Razlogi obeh sodišč o pomembnosti zadnjega obdobja pred zapustničino smrtjo so jasni in temeljijo na izrecni določbi prvega odstavka 22. člena ZD, po kateri zakonec sploh nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena. Razlog za tako zakonsko ureditev je v dejstvu, da med njima ni več tistega razmerja, zaradi katerega je bila sploh določena dedna pravica preživelemu zakoncu. Prenehanje zunajzakonske skupnosti pred smrtjo enega od partnerjev ima enake posledice kot razveza zakonske zveze. Preživeli zunajzakonski partner ob smrti svojega bivšega partnerja nima dedne pravice.
dedna nevrednost - dolžnost preživljanja kot pravni standard - odtegnitev potrebne pomoči - dedovanje starša po otroku
Sodišče druge stopnje je pravilno določilo vsebino pravnih standardov "pregrešitve zoper v zakonu določeno dolžnost preživljanja" in "odtegnitve potrebne pomoči". Pojma je sicer treba uporabljati restriktivno, toda ob dejstvu, da toženec ne le, da ni izpolnil svoje moralne dolžnosti nudenja pomoči svojemu sinu v času njegovega življenja, temveč je opustil tudi zakonsko dolžnost njegovega preživljanja, ni razloga za dvom o tem, da toženec ni vreden, da bi dedoval po svojem sinu. To še zlasti ob upoštevanju stopnje kršitve in časovnega obdobja kršitve, volje kršitelja in posledic za zapustnika.
zahteva za varstvo zakonitosti - odpoved dedovanju - uveljavljanje dednih pravic v pravdi
Tožnica je v zapuščinskem postopku izjavila, da nima nobenih zahtevkov iz tega postopka. Takšna izjava predstavlja odpoved dedovanju in je nepreklicna. Svoje dedne pravice zato ne more več uveljavljati v pravdi.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine v korist potomcev - prispevek potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - denarna terjatev do zapuščine
Čeprav je pravica zapustnikovega potomca, da se iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja, definirana kot zahtevek, ni sporno, da je to absolutna pravica. Zato podrejenega (denarnega) zahtevka, četudi temelji na isti dejanski podlagi (na istem historičnem dogodku) kot primarni zahtevek, ni mogoče obravnavati kot zahtevek iz naslova pravice do izločitve alikvotnega dela zapustničinega premoženja. Značilnost tega zahtevka je namreč, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Temu ustrezen je zato tudi zahtevek, s katerim potomec uveljavlja pravico iz 32. člena ZD. Glasi se na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, ne pa na ugotovitev denarne terjatve do zapuščine.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - ničnost - nemožnost izpolnitve
V tožbi zatrjevano dejstvo, da je v sporazumu navedena nepremičnina v zemljiški knjigi vknjižena kot "družbena lastnina", v konkretnem primeru ne predstavlja ničnostnega razloga zaradi nemogočega predmeta obveznosti v smislu določb 47. člena ZOR.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09939
.
pravica stranke do izjave v postopku - dokaz z izvedencem - pravilo o dokaznem bremenu
Pri dokaznem predlogu z izvedencem mora stranka sama določno navesti, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
V revizijskem postopku aktualna odločitev sodišč prve in druge stopnje ni oprta na pravila odločanja po prostem preudarku (216. člen ZPP), temveč na pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Tožnika glede na sprejeto dokazno oceno nista dokazala, da bi njun lastninski delež na kegljišču presegal 1/5.