URS člen 33. ZTLR člen 20, 33, 37.ZD člen 102, 214.
zahteva za varstvo zakonitosti - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel - darilo - varstvo lastninske pravice - izpraznitev nepremičnine - dedovanje - razpolaganje oporočitelja z naklonjeno stvarjo - dedni dogovor - zmotna uporaba materialnega prava
Čeprav sta sodišči ugotovili, da je tožnik vpisan v zemljiško knjigo in prvi toženec ni izkazoval, da bi vložil lastninsko tožbo, je zlasti sodišče druge stopnje presojalo njegov ugovor, češ da je bil sklenjen dedni dogovor v zapuščinskem postopku. Toda dedni dogovor je dogovor dedičev v zapuščinskem postopku, da bodo skupno lastninsko pravico spremenili v solastninsko tako, da bo vsak sodedič postal solastnik posamezne, v zapuščino spadajoče stvari po alikvotnem delu. V obravnavanem primeru pa 1/2 sporne hiše sploh ni spadala v zapuščino po pokojnem A.K. in Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja na določilo 102. člena ZD po katerem ima vsako razpolaganje oporočitelja s stvarjo, ki jo je komu naklonil v oporoki, za posledico preklic naklonitve stvari. Zato tožnik in prvi toženec nista mogla skleniti dednega dogovora o delitvi zapuščine po tretjem odstavku 214. člena ZD in toženi ni bil na podlagi sklepa o zapuščini razglašen za dediča celotne 1/2 sporne hiše, temveč samo v obsegu očetovega premoženja do 3/8 in je bil samo do tega deleža vpisan v zemljiško knjigo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS08687
ZD člen 7, 8, 27, 41, 123, 132, 141, 144, 214, 222, 228. Zakon o dedovanju (1965) člen 32, 46, 144. ZOR člen 122, 122/1, 122/2.ZPP člen 300, 300/1, 300/2, 300/3, 385.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - nasprotna tožba - dedovanje - zmotna uporaba materialnega prava - prehod zapuščine na dediče - pravilo sočasne izpolnitve - dediščinska tožba - izločitev nasprotne tožbe - ugovor neizpolnitve - pozneje najdena oporoka - oporočni dedič - zmanjšanje oporočnih razpolaganj
V sistemu zapuščinskega prava ni nobenih določb, ki bi nalagala sočasnot izpolnitve (smiselna uporaba 122. člena ZOR), tako ne v rednem zapuščinskem postopku, kot tudi ne v pravdnem postopku, kadar je ta predpisan za urejanje dednopravnih razmerij. Tako niti v primeru več dediščinskih tožb ni nikakršne podlage, ki bi dedičem nalagala sočasno izpolnitev.
dedovanje na podlagi oporoke - veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - oporočna sposobnost - neveljavna oporoka
Ob upoštevanju ugotovitve nižjih sodišč, da je bila pokojna A.K. ob napravi oporoke zaradi psihoorganskega sindroma oziroma demence (ter prizadetosti vida in sluha) v takem duševnem stanju, da ni bila sposobna razumeti pomena in posledic oporoke in je bila zgolj navidezno sposobna izraziti svojo voljo, je materialnopravno pravilna odločitev nižjih sodišč, da oporoka zaradi odsotnosti oporočiteljičine sposobnosti za razsojanje in posledično sposobnosti testiranja ni veljavna.
posojilna pogodba - navidezna pogodba - ničnost - pogodba o vsebini oporoke - odkup stanovanja po SZ - nadaljnja prodaja stanovanja tretjemu - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - začetek teka zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj
Nični sta tako navidezna darilna pogodba kot tudi po 105. členu ZD prepovedana prikrita pogodba, s katero se je tožnik zavezal poravnati kupnino za stanovanje, ki ga je odkupila toženka, ta pa se je zavezala, da bo z oporoko poskrbela, da bo tožnik po njeni smrti pridobil lastninsko pravico na tem stanovanju. Posledica ničnosti je, da mora toženka vrniti prejeti denarni znesek in plačati zamudne obresti od dneva, ko je postala nepoštena, to je od dneva odtujitve stanovanja dalje.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS08881
ZPP člen 318, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1. ZTLR člen 37, 43.ZD člen 224.
zamudna sodba - ugovor litispendence - ugovor pravnomočno razsojene stvari - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - lastninska tožba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - dedovanje - pravda ob obstoju pogojev za obnovo postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v primeru, ko se ne nanaša na procesno predpostavko litispendence temveč razsojene stvari, dovoljen revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP; vendar v danem primeru ni podan. Res je tožnica pred to pravdo razpolagala s pravnomočnim sklepom o dedovanju (po materi), s katerim ji je že bila priznana solastnina do 1/4 na sporni nepremičnini. Kljub temu sta toženca kot otroka tožničinega očima po njegovi smrti zaradi napake sodišča v zapuščinskem postopku dedovala celotno nepremičnino (torej tudi delež, ki ni bil v lasti zapustnika, temveč tožnice) in se uspela na podlagi sklepa o dedovanju vknjižiti na celotni nepremičnini vsak do polovice. Zato ne drži revizijska trditev, da tožnica že razpolaga z "izvršilnim naslovom", na podlagi katerega bi lahko svojo solastnino vpisala v zemljiško knjigo, saj ji to preprečuje sedanje zemljiškoknjižno stanje. Za uveljavitev iz tožničine solastninske pravice izvirujočih polnih upravičenj je bila torej potrebna prav lastninska tožba z ustreznim dajatvenim zahtevkom, pri čemer je pravdna pot vselej tudi sicer predvidena kot korektiv pravnomočno končanih zapuščinskih postopkov (primerjaj z določbo 224. člena ZD).
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi zmotne uporabe materialnega prava pred sodiščem druge stopnje - zapuščina brez dedičev - kaduciteta - občina kot upravičenka do zapuščine
Zahteva za varstvo zakonitosti vidi bistveno kršitev določb postopka prvega odstavka 339. člena ZPP v tem, ker je pritožbeno sodišče namesto, da bi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo ali razveljavilo, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ta očitek je nesmiseln, saj ga zahteva utemeljuje s stališčem o zmotni uporabi materialnega prava. Logično je namreč, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, če spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen v zvezi s 366.
ZD člen 126, 126-4. ZD (1965) člen 47, 47-1. Temeljni zakon o razmerju med starši in otroci (1947) člen 6. ZZZDR člen 102, 103, 123.
dedna nevrednost - dedovanje po otroku kot zapustniku - kršitev dolžnosti preživljanja - opustitev dolžne pomoči svojcu
ZD določa, da je dedno nevreden, kdor se je huje prekršil zoper dolžnost preživljanja zapustnika, kakor tudi, kdor mu ni hotel dati potrebne pomoči. Hujša kršitev dolžnosti preživljanja in opustitve potrebne pomoči, ki povzročita dedno nevrednost, sta pravna standarda, katerih vsebino mora sodišče skrbno presoditi v vsakem konkretnem primeru po predpisih in družbenih razmerah, ki so veljale v času kršitve.
pisna oporoka pred pričami - obličnost - prisotnost oporočnih prič
Ker oporočni priči nista bili navzoči pri oporočanju, se pravi pri podpisovanju oporoke in pri oporočiteljičini izjavi, da gre za njeno oporoko, sporna oporoka ne izpolnjuje obličnostnih pogojev pismene oporoke pred pričami. Nujno je namreč, da oporočitelj pred pričami opravi nunkupacijo - da izjavi, da je listina njegova oporoka ter da jo pred pričama podpiše. Ta izjava mora biti izrecna (ni dovolj konkludentno dejanje, oziroma samo podpis).
ZPP člen 181, 181/2.ZD člen 28, 210, 210/1, 210/2-3.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - pravni interes za ugotovitveno tožbo - vrednost zapuščine - velikost nujnega deleža
V zapuščinskem postopku sodišče prekine obravnavo in stranke napoti na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je med drugim odvisna velikost dednega deleža, torej tudi vrednost zapuščine, na katere podlagi se izračuna nujni delež (prvi odstavek in 3. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Gre za ugotovitveno tožbo, ki ima svojo podlago v posebnih dednopravnih predpisih (povezava z drugim odstavkom 181. člena ZPP). Pravni interes za obravnavano ugotovitveno tožbo je izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinski zadevi - država zadnjega prebivališča zapustnika
Glede na vsebino in zaporedje zakonskih določb, se uporabljajo kriteriji za krajevno pristojnost v zapuščinskih sporih sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Če pa tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.
STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08533
ZD člen 212.SZ člen 117.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - izločitev iz zapuščine - privatizacija stanovanj - prenos pravice do odkupa na družinskega člana - solastnina
Zapustnik je "s sodelovanjem pri podpisu pogodbe" pokazal, da želi ostati solastnik stanovanja ne glede na to, da je tožnica prispevala ves denar za njegov odkup.
Zahtevek, ki ga je postavila tožnica, je sicer res "mogoč in dopusten", vendar pa ni utemeljen. Pri tem se revizijsko sodišče strinja s stališčem izpodbijane sodbe, da sporni del stanovanja sicer ne spada v zapuščino, da pa tožnica lahko uveljavlja zahtevek na vrnitev denarja, plačanega za polovico stanovanja, ki ga je odkupil zapustnik.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS08559
ZPP člen 370, 370/3.ZDKG člen 14, 14/1.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica do nujnega deleža - vračunanje daril po določbah ZDKG
Po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev je (kljub drugačni zapustnikovi volji je namreč po tej določbi) dedičem, ki ne dedujejo kmetije, potrebno ne glede na zapustnikovo voljo všteti v denarno vrednost nujnega deleža vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - izročilna pogodba v korist vnuka - prikrajšanje nujnega deleža - vračunanje darila - vračanje darila - neveljavnost izročilne pogodbe - dednopravni učinki nasproti dediču, ki se s pogodbo ni strinjal
Prvi odstavek 110. člena ZD, ki določa, da če se kakšen dedič (v obravnavanem primeru tožnik kot zapustničin sin) ni strinjal z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem (v obravnavanem primeru tožencu kot vnuku) za darila in se po prednikovi smrti ravna z njimi kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (in abstracto). Pomeni, da se takšna darila upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti zapuščine ne glede na to, ali bi prevzemnik prišel v poštev kot dedič (in concreto) ali ne. Skratka v tem pogledu ne velja določba 3. alineje 28. člena ZD.
Izročilna pogodba sicer velja, nima pa dednopravnega učinka, s tem pa tudi ne velja v razmerju do dediča, ki ni dal soglasja. Takrat dobi izročeno premoženje status darila.
prehod zapuščine na dediče - ugotovitev deleža na skupnem premoženju - aktivna legitimacija dediča - pravna narava tožbenega zahtevka
Tožnik, ki izvaja svoje upravičenje iz upravičenja pokojne matere proti tožencu, proti slednjemu torej ne vlaga tožbe, ki bi bila dednopravne narave, temveč tožbo z zahtevkom, ki ima lastninskopravno naravo. Takšen zahtevek je zapustnica pravno formalno proti tožencu imela v trenutku smrti, po njeni smrti pa je v njene pravice vstopil tožnik kot dedič.
vrnitev v prejšnje stanje - udeležba na naroku - opravičilo stranke - razdedinjenje
Predlagateljeva trditev, da se je sodišču opravičil v drugih postopkih (pri čemer predlagatelj ni niti opredelil bolezni), ne predstavlja situacije, v kateri bi moralo sodišče razpisati narok in nato v kontradiktornem postopku preveriti predlagateljeve trditve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v strokovnost in nepristranskost sodnikov
Trditev o (ne)strokovnosti sodnika ali sodišča in o domnevnem vplivu sodediča na sodnika ali sodišče ne morejo biti tehten razlog za delegacijo drugega sodišča.
ugotovitev obsega zapuščine - izročilna pogodba - prava volja pogodbenih strank
Ker je ugotovljeno, da je bila prava pogodbena volja pogodbenih strank prenesti na tožnika vse izročiteljeve nepremičnine, torej tudi sporno parcelo, ima izročilna pogodba za posledico, da sporna parcela ne spada v izročiteljevo zapuščino.
pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost
Ker oporočitelj ob zapisu oporoke dva dni pred smrtjo zaradi hude in nepopravljive okvare njegovega možganskega in osebnostnega funkcioniranja ni bil več sposoben za razsojanje, je izpodbijana pravnomočna odločitev, da oporoka ni veljavna, v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena ZD in torej materialnopravno pravilna.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS08492
ZD člen 6, 183, 210, 210/2-1.ZUVza člen 3, 4, 4/1.ZPP člen 13, 13/1, 205, 205/1-6, 339, 339/1, 374, 389.ZNP člen 1, 1/2, 8, 34, 37.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrženje revizije - lastninska pravica na nepremičnini - izvenzakonska skupnost - oporočno dedovanje - prekinitev postopka - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem - dedna pravica tujca - obstoj vzajemnosti
Tuji državljani imajo, ob izpolnitvi vzajemnosti, v RS enake dedne pravice kot slovenski državljani. Za ugotavljanje vzajemnosti je predviden poseben postopek, ki domneva vzajemnost, kadar gre za pridobitev lastninske pravice z zakonitim dedovanjem ali z oporočnim dedovanjem, če je dedič tujec, ki spada v kategorijo zakonitih dedičev.