ZD člen 40, 205, 205/3, 208, 208/1, 208/3.ZPP člen 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nujni dedič - dedna izjava - molk nujnega dediča - presumpcija dedne izjave
Zapuščinsko sodišče z dopisom, da bo molk nujnega dediča štelo za njegovo uveljavljanje nujnega deleža, ne more nadomestiti ustrezne dedne izjave o nujnem deležu.
pisna oporoka pred pričama - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
V tem primeru je odločilna ugotovitev, da je pisec oporoke zapisal ".. tako, ko je to F. želel". Taka dejanska ugotovitev ne dopušča nobenega dvoma, da gre za (zavestno) oporočno razpolaganje, ki ga je zapisala tretja oseba, listino pa sta podpisali dve priči.
ZD člen 7, 136, 136/2, 138, 138/1, 141, 220.ZDKG člen 21, 26.ZUstS člen 44.
dedovanje zaščitene kmetije - pravnomočen sklep o dedovanju - naknadno najdena oporoka - oporočno dedovanje - vezanost oporočnega dediča na sklep o dedovanju - dopustnost dedovanja - status kmeta - odločba ustavnega sodišča - razveljavitev določbe zakona - retroaktivna veljavnost odločbe ustavnega sodišča
Dediča, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku, ne veže pravnomočni sklep o dedovanju in s tem zanj o njegovem dednopravnem razmerju ni pravnomočno odločeno. Zato se za presojo njegove dedne sposobnosti (statusa kmeta) ne uporabi zakonska določba, ki veljala ob zapustnikovi smrti ali odločanju v zapuščinskem postopku, ker jo je pozneje ustavno sodišče razveljavilo.
Značilnost odpovedi neuvedenemu dedovanju je v tem, da predstavlja po eni strani izjemo od načela, da nihče ne more razpolagati z dediščino, katere se nadeja, in da se zato pred zapustnikovo smrtjo tudi ne more pričakovati dediščini odpovedati (prvi odstavek 104. člena in prvi odstavek 137. člena ZD), po drugi strani pa tudi izjemo od načela, da zapustnik ne more pogodbeno razpolagati s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti (103. člen ZD). Tisti, ki se odpoveduje neuvedenemu dedovanju, se tako vselej odloča le na podlagi stanja v času odpovedi, zavedajoč se, da se to stanje (nepredvidljivi)
prihodnosti, ko bodo nastali učinki odpovedi, lahko spremeni (premoženje prednika oz. potencialnega zapustnika se lahko poveča, lahko pa se tudi zmanjša). Ker odpoved dedovanju ne more biti delna (npr. da bi se nanašala le na tisto premoženje, ki ga je imel prednik v času odpovedi), je tveganje vključeno v samo bistvo tega posla.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje oporoke - oporočna sposobnost
Oporočna sposobnost se domneva - enako kot širše pojmovana poslovna sposobnost (59. člen ZD). Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo oporočno nesposobnost. Z dokazovanjem slednje pa tožnica ni uspela spričo dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje o neokrnjeni oziroma vsaj ne o bistveno okrnjeni oporočiteljevi sposobnosti trezne in adekventne presoje, predvidevanja, odzivanja in razumevanja ....
DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08181
URS člen 15, 26, 33, 67.ZOR člen 210, 210/4, 714.ZPP člen 1, 196, 339, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-12, 339/2-14, 370.ZKP člen 172, 214, 224, 498.
sodna pristojnost - neupravičena pridobitev - aktivna legitimacija dedičev - enotno sosporništvo - vrnitev stvari - kazenski postopek - odškodninska odgovornost države - varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - zaseg predmetov v predkazenskem postopku - zavrženje ovadbe - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - materialno sosporništvo dedičev
V kazenskem postopku zaseženih predmetov po ustavitvi postopka ni dovoljeno zadrževati zaradi tega, ker je v teku kak drug, milejši postopek proti državljanu ali ker ima morda država kako terjatev do državljana. Če je tudi v takih postopkih mogoče zaseči predmete, morajo to odrediti organi, ki so pristojni za te postopke, in sicer po pravilih, ki so predpisani za te postopke.
ZZZDR člen 12, 12/1, 35.ZD člen 10, 10/2.URS člen 53, 53/2.
izvenzakonska skupnost - pravica izvezakonskega partnerja do dedovanja - neveljavnost zakonske zveze - namen skupnega življenja
Eden izmed razlogov za neveljavnost zakonske zveze, in to absolutne narave, je, če ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev (35. člen ZZZDR-UPB1). Preneseno na izvenzakonsko skupnost, o kateri je beseda, pomeni to, da morata partnerja imeti namen in tudi dejansko živeti skupaj. Ne enega ne drugega pa sodišče ni ugotovilo, razen če ni objektivnih razlogov za ločeno življenje.
ZD člen 145, 146, 146/3, 146/4, 214, 214/3. ZTLR člen 13, 18, 18/2.SPZ člen 72, 72/1.
delitev dediščine - skupnost dedičev - skupna lastnina - deleži na zapuščinskem premoženju - odstop dednega deleža pred delitvijo - dogovor dedičev - sklep o dedovanju - vknjižba dedičev
Več oseb ima lahko na stvari skupno lastnino v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, zato je treba skupnost dedičev umestiti v to obliko večlastniškega razmerja. Značilnost skupne lastnine je v tem, da deleži niso vnaprej določeni. Zato ta preneha, ko so ti določeni. Takrat se skupna lastnina spremeni v solastnino.
Po 105. členu ZD je neveljavna (nična) pogodba, s katero se kdo zaveže, da bo v svoji oporoki kaj določil. Ker nična pogodba nima nobenega pravnega učinka, tudi odstop od nične pogodbe samo po sebi nima posebnih posledic.
Redna zakonska posledica ničnosti je kondikcijski zahtevek tistega, ki je kaj izpolnil. Pridobitelj mora vrniti vse, kar je prejel na podlagi nične pogodbe. Plačati mora tudi zamudne obresti, ki tečejo od dneva ko je postal nepošten, najkasneje pa od dneva vložitve tožbe.
veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - vsebina oporoke - nalog dediču - bremena dediča za čas oporočiteljevega življenja
Listina, ki jo zapustnik poimenuje oporoka in ki izpolnjuje vse pogoje glede prave volje zapustnika in obličnosti, v njej pa je dan nalog postavljenemu dediču, kaj storiti že za zapustnikovega življenja, je oporoka, čeprav je pri njeni sestavi sodeloval dedič tako, da se je zavezal izpolnjevati naloženi mu nalog.
Izpolnjevanje obveznosti je za eno stranko morebiti drugačno, kot si ga je predstavljala, čeprav po svoji objektivni vsebini povsem ustreza tistemu, kar je bilo med strankama dogovorjeno in zapisano. Sodišče mora biti v takem primeru objektivni ocenjevalec, ki presodi, upoštevajoč vse okoliščine in vsebino pogodbenega razmerja, ali so se razmere res tako spremenile, da zahtevajo poseg v sklenjeno pogodbo. Ni vsaka sprememba in morebitno nesoglasje tak razlog, ki bi že smelo privesti do razveze pogodbe.
smrt denacionalizacijskega upravičenca - dedovanje denacionalizacijskega premoženja - uvedba dedovanja - aktivna legitimacija za denacionalizacijski predlog
Vprašanja, kdo verjetno izkaže pravno nasledstvo po denacionalizacijskem upravičencu, ni mogoče pravilno rešiti brez upoštevanja posebnih pravil dedovanja denacionaliziranega premoženja.
Glede denacionaliziranega premoženja se dedovanje ne uvede s trenutkom smrti upravičenca kot zapustnika, temveč z dnem pravnomočne odločbe o dedovanju.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Določba 120. člena ZD, i se nanaša na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je pravilno uporabljena. Tožnica ni dokazala, da toženca pogodbe ne bi izvrševala.
voljna sposobnost - obstoj dedne pravice - dedna pravica zakonca
Za sporazumno prenehanje življenjske skupnosti zakoncev v smislu 3. točke drugega odstavka 22. člena ZD mora biti pri obeh zakoncih podana volja za prenehanje skupnega življenja in s tem tudi sposobnost, oblikovati tako voljo.
Pravni red za nastanek posledic različnih izjav volje postavlja delno različne zahteve. Voljno sposobnost poročene osebe za odločitev o prenehanju življenjske skupnosti z zakoncem je treba obravnavati predvsem po merilih, ki jih pravni red zahteva za veljavno izjavo volje o sklenitvi zakonske zveze. Potrebna je torej voljna sposobnost, za katero med drugim ni ovire v smislu 19. člena ZZZDR, po katerem zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna.
ZD člen 141. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 19.
dedovanje - zaščitena kmetija - oddajanje kmetije v zakup - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - pravnomočen sklep o dedovanju - dediščinska tožba - sprememba zakona
Ker sta se tožnici s toženčevim prevzemom kmetije v zapuščinskem postopku strinjali, kljub vednosti v oddajanju kmetije v zakup, pravnomočnega sklepa o dedovanju ne moreta obiti z vloženo dediščinsko tožbo.
dednopravne pogodbe - preužitkarska pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Predmet preužitkarske pogodbe je določena nepremičnina, ki jo izročevalec izroči v takojšnjo last in posest prevzemniku. Tako pogodbo lahko izročevalec sklene s komerkoli in ne le z določenim sorodnikom. Pogodbenika se lahko s tako pogodbo dogovorita tudi o tem, da bo prevzemnik nudil izročevalcu določeno oskrbo. Po ustaljeni sodni praksi so se take pogodbe razvezovale iz smiselno enakih razlogov kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju, če je bila med pogodbenikoma dogovorjena skupnost življenja, pa je skupno življenje postalo nevzdržno. Sporna pogodba izpolnjuje vse predpostavke, ki jih mora vsebovati preužitkarska pogodba. Navedeni pravni razlogi pa hkrati pojasnjujejo tudi, da sporna pogodba ne more predstavljati pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja po 106. in naslednjih členih ZD. Predmet take pogodbe ni le izročitev pač pa tudi razdelitev prednikovega premoženja (in ne le nepremičnin), prednikovi sopogodbeniki so lahko le njegovi potomci, praviloma vsi, in ki hkrati dajejo svoje soglasje k prednikovemu razpolaganju.
Odsotnost omenjenih predpostavk, ki so karakteristične za pogodbe po 106. členu ZD, tako še dodatno potrjujejo pravilnost sklepa, da je sporna pogodba preužitkarska.
Take pogodbe se razvezujejo tako kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kadar pogodbenika živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno (kot določa drugi odstavek 120.
Zahtevek na vrnitev izročenega premoženja - kadar je preužitkarska pogodba razvezana - ima podlago v 132. členu ZOR.