spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinski zadevi - država zadnjega prebivališča zapustnika
Glede na vsebino in zaporedje zakonskih določb, se uporabljajo kriteriji za krajevno pristojnost v zapuščinskih sporih sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Če pa tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.
STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08533
ZD člen 212.SZ člen 117.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - izločitev iz zapuščine - privatizacija stanovanj - prenos pravice do odkupa na družinskega člana - solastnina
Zapustnik je "s sodelovanjem pri podpisu pogodbe" pokazal, da želi ostati solastnik stanovanja ne glede na to, da je tožnica prispevala ves denar za njegov odkup.
Zahtevek, ki ga je postavila tožnica, je sicer res "mogoč in dopusten", vendar pa ni utemeljen. Pri tem se revizijsko sodišče strinja s stališčem izpodbijane sodbe, da sporni del stanovanja sicer ne spada v zapuščino, da pa tožnica lahko uveljavlja zahtevek na vrnitev denarja, plačanega za polovico stanovanja, ki ga je odkupil zapustnik.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS08559
ZPP člen 370, 370/3.ZDKG člen 14, 14/1.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica do nujnega deleža - vračunanje daril po določbah ZDKG
Po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev je (kljub drugačni zapustnikovi volji je namreč po tej določbi) dedičem, ki ne dedujejo kmetije, potrebno ne glede na zapustnikovo voljo všteti v denarno vrednost nujnega deleža vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - izročilna pogodba v korist vnuka - prikrajšanje nujnega deleža - vračunanje darila - vračanje darila - neveljavnost izročilne pogodbe - dednopravni učinki nasproti dediču, ki se s pogodbo ni strinjal
Prvi odstavek 110. člena ZD, ki določa, da če se kakšen dedič (v obravnavanem primeru tožnik kot zapustničin sin) ni strinjal z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem (v obravnavanem primeru tožencu kot vnuku) za darila in se po prednikovi smrti ravna z njimi kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (in abstracto). Pomeni, da se takšna darila upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti zapuščine ne glede na to, ali bi prevzemnik prišel v poštev kot dedič (in concreto) ali ne. Skratka v tem pogledu ne velja določba 3. alineje 28. člena ZD.
Izročilna pogodba sicer velja, nima pa dednopravnega učinka, s tem pa tudi ne velja v razmerju do dediča, ki ni dal soglasja. Takrat dobi izročeno premoženje status darila.
prehod zapuščine na dediče - ugotovitev deleža na skupnem premoženju - aktivna legitimacija dediča - pravna narava tožbenega zahtevka
Tožnik, ki izvaja svoje upravičenje iz upravičenja pokojne matere proti tožencu, proti slednjemu torej ne vlaga tožbe, ki bi bila dednopravne narave, temveč tožbo z zahtevkom, ki ima lastninskopravno naravo. Takšen zahtevek je zapustnica pravno formalno proti tožencu imela v trenutku smrti, po njeni smrti pa je v njene pravice vstopil tožnik kot dedič.
vrnitev v prejšnje stanje - udeležba na naroku - opravičilo stranke - razdedinjenje
Predlagateljeva trditev, da se je sodišču opravičil v drugih postopkih (pri čemer predlagatelj ni niti opredelil bolezni), ne predstavlja situacije, v kateri bi moralo sodišče razpisati narok in nato v kontradiktornem postopku preveriti predlagateljeve trditve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v strokovnost in nepristranskost sodnikov
Trditev o (ne)strokovnosti sodnika ali sodišča in o domnevnem vplivu sodediča na sodnika ali sodišče ne morejo biti tehten razlog za delegacijo drugega sodišča.
ugotovitev obsega zapuščine - izročilna pogodba - prava volja pogodbenih strank
Ker je ugotovljeno, da je bila prava pogodbena volja pogodbenih strank prenesti na tožnika vse izročiteljeve nepremičnine, torej tudi sporno parcelo, ima izročilna pogodba za posledico, da sporna parcela ne spada v izročiteljevo zapuščino.
pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost
Ker oporočitelj ob zapisu oporoke dva dni pred smrtjo zaradi hude in nepopravljive okvare njegovega možganskega in osebnostnega funkcioniranja ni bil več sposoben za razsojanje, je izpodbijana pravnomočna odločitev, da oporoka ni veljavna, v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena ZD in torej materialnopravno pravilna.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS08492
ZD člen 6, 183, 210, 210/2-1.ZUVza člen 3, 4, 4/1.ZPP člen 13, 13/1, 205, 205/1-6, 339, 339/1, 374, 389.ZNP člen 1, 1/2, 8, 34, 37.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrženje revizije - lastninska pravica na nepremičnini - izvenzakonska skupnost - oporočno dedovanje - prekinitev postopka - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem - dedna pravica tujca - obstoj vzajemnosti
Tuji državljani imajo, ob izpolnitvi vzajemnosti, v RS enake dedne pravice kot slovenski državljani. Za ugotavljanje vzajemnosti je predviden poseben postopek, ki domneva vzajemnost, kadar gre za pridobitev lastninske pravice z zakonitim dedovanjem ali z oporočnim dedovanjem, če je dedič tujec, ki spada v kategorijo zakonitih dedičev.
Pogodbe, ki jo skleneta prednik in potomec, ni mogoče vedno presojati le po določbah 106. in naslednjih členov ZD, predvsem pa ne po njenem naslovu. Odločilno je namreč, kakšen namen sta hotela izročevalca doseči s pogodbo: ali sta hotela podariti svoje premoženje, ali pa sta si želela v starosti zagotoviti pravico do stanovanja, do pomoči in oskrbe kot protivrednost za izročeno premoženje.
ZD člen 117, 117/1, 212, 212/1.ZZZDR člen 52, 52/1.ZPP člen 185, 185/1, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.
ugotovitev obsega zapuščine - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje z nepremičnino v skupni lasti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dovoljenost revizije zoper sklep - sprememba tožbe - zavrženje revizije
Nepremičnina ne spada v zapuščino pokojne zapustnice, saj je pred njeno smrtjo njen zakonec s to nepremičnino s pogodbo o dosmrtnem preživljanju veljavno in upravičeno razpolagal. Čeprav gre za skupno premoženje zakoncev, je bilo razpolaganje veljavno zato, ker pogodba o dosmrtnem preživljanju ni bila izpodbita, in tudi, ker je bila sklenjena z vrednostjo zapustnice.
odgovornost za zapustnikove dolgove - dediči - dokazno in trditveno breme
Odločilno dejstvo za odgovornost za zapustnikove dolgove je to, da je tisti, za katerega se trdi, da je dolg "podedoval", dedič onega, zoper katerega je imel tožnik terjatev. Glede tega dejstva nosi zato trditveno in dokazno breme tožnik.
ZD člen 132, 142, 142/1.ZOR člen 214, 277, 277/1, 366, 366/1, 387, 387/1.
zamudne obresti - neupravičena pridobitev - zastaranje - začetek teka zamudnih obresti - dedovanje - pravila vračanja - odpoved zastaranju - pripoznava dolga v odgovoru na tožbo - odgovornost za zapustnikove dolgove - zamuda pri poplačilu zapustnikovega dolga
Izjava toženca, podana v odgovoru na tožbo, da bo vrnil denar in povrnil stroške, pomeni bodisi pripoznavo dolga, bodisi odpoved zastaranju, odvisno od tega, ali je bila terjatev ob vložitvi tožbe zastarana ali ne.
Dedič, ki je zamudil s plačilom zapustnikovega dolga, se ne more, kar zadeva zamudne obresti, sklicevati na omejitev plačilne dolžnosti z vrednostjo podedovanega premoženja.
ZD člen 40, 205, 205/3, 208, 208/1, 208/3.ZPP člen 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nujni dedič - dedna izjava - molk nujnega dediča - presumpcija dedne izjave
Zapuščinsko sodišče z dopisom, da bo molk nujnega dediča štelo za njegovo uveljavljanje nujnega deleža, ne more nadomestiti ustrezne dedne izjave o nujnem deležu.
ZOR člen 66.ZD člen 28, 35, 36, 37, 38, 40, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56.ZPP člen 2.
tožba za vrnitev darila - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnite daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vsebina tožbenega zahtevka
Tožnik, ki navaja, da je nujni dedič, je po 40. členu ZD aktivno legitimiran za vložitev tožbe za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev darila od toženca, toda njegov tožbeni zahtevek materialnopravno ni pravilen. Sodišče druge stopnje je pravilno razložilo, da bi moral tožnik v pravdi najprej zahtevati ugotovitev, da prodajna pogodba z dne 29.8.1996 ni le neveljavna, temveč da prikriva darilno pogodbo, sam zahtevek za ugotovitev, da je pogodba glede 1/-4 neveljavna, pa ni mogoč. Drugi del tožbenega zahtevka, ki mora imeti oblikovalni in dajatveni značaj, pa tudi ni popoln. Tožnik ne navaja celotnega premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, njegovih dolgov in daril dedičem in drugih osebam (28. člen ZD) ter njihove vrednosti, zlasti pa ne navaja oporočnih razpolaganj, ki se zmanjšajo, in šele, če s tem nujni delež ni krit, se vračajo tudi darila (35. do 38. člen ZD ter 46. do 58. člen ZD).
pisna oporoka pred pričama - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
V tem primeru je odločilna ugotovitev, da je pisec oporoke zapisal ".. tako, ko je to F. želel". Taka dejanska ugotovitev ne dopušča nobenega dvoma, da gre za (zavestno) oporočno razpolaganje, ki ga je zapisala tretja oseba, listino pa sta podpisali dve priči.
ZD člen 7, 136, 136/2, 138, 138/1, 141, 220.ZDKG člen 21, 26.ZUstS člen 44.
dedovanje zaščitene kmetije - pravnomočen sklep o dedovanju - naknadno najdena oporoka - oporočno dedovanje - vezanost oporočnega dediča na sklep o dedovanju - dopustnost dedovanja - status kmeta - odločba ustavnega sodišča - razveljavitev določbe zakona - retroaktivna veljavnost odločbe ustavnega sodišča
Dediča, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku, ne veže pravnomočni sklep o dedovanju in s tem zanj o njegovem dednopravnem razmerju ni pravnomočno odločeno. Zato se za presojo njegove dedne sposobnosti (statusa kmeta) ne uporabi zakonska določba, ki veljala ob zapustnikovi smrti ali odločanju v zapuščinskem postopku, ker jo je pozneje ustavno sodišče razveljavilo.
Značilnost odpovedi neuvedenemu dedovanju je v tem, da predstavlja po eni strani izjemo od načela, da nihče ne more razpolagati z dediščino, katere se nadeja, in da se zato pred zapustnikovo smrtjo tudi ne more pričakovati dediščini odpovedati (prvi odstavek 104. člena in prvi odstavek 137. člena ZD), po drugi strani pa tudi izjemo od načela, da zapustnik ne more pogodbeno razpolagati s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti (103. člen ZD). Tisti, ki se odpoveduje neuvedenemu dedovanju, se tako vselej odloča le na podlagi stanja v času odpovedi, zavedajoč se, da se to stanje (nepredvidljivi)
prihodnosti, ko bodo nastali učinki odpovedi, lahko spremeni (premoženje prednika oz. potencialnega zapustnika se lahko poveča, lahko pa se tudi zmanjša). Ker odpoved dedovanju ne more biti delna (npr. da bi se nanašala le na tisto premoženje, ki ga je imel prednik v času odpovedi), je tveganje vključeno v samo bistvo tega posla.