Pogodbe, ki jo skleneta prednik in potomec, ni mogoče vedno presojati le po določbah 106. in naslednjih členov ZD, predvsem pa ne po njenem naslovu. Odločilno je namreč, kakšen namen sta hotela izročevalca doseči s pogodbo: ali sta hotela podariti svoje premoženje, ali pa sta si želela v starosti zagotoviti pravico do stanovanja, do pomoči in oskrbe kot protivrednost za izročeno premoženje.
ZD člen 117, 117/1, 212, 212/1.ZZZDR člen 52, 52/1.ZPP člen 185, 185/1, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.
ugotovitev obsega zapuščine - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje z nepremičnino v skupni lasti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dovoljenost revizije zoper sklep - sprememba tožbe - zavrženje revizije
Nepremičnina ne spada v zapuščino pokojne zapustnice, saj je pred njeno smrtjo njen zakonec s to nepremičnino s pogodbo o dosmrtnem preživljanju veljavno in upravičeno razpolagal. Čeprav gre za skupno premoženje zakoncev, je bilo razpolaganje veljavno zato, ker pogodba o dosmrtnem preživljanju ni bila izpodbita, in tudi, ker je bila sklenjena z vrednostjo zapustnice.
odgovornost za zapustnikove dolgove - dediči - dokazno in trditveno breme
Odločilno dejstvo za odgovornost za zapustnikove dolgove je to, da je tisti, za katerega se trdi, da je dolg "podedoval", dedič onega, zoper katerega je imel tožnik terjatev. Glede tega dejstva nosi zato trditveno in dokazno breme tožnik.
ZD člen 132, 142, 142/1.ZOR člen 214, 277, 277/1, 366, 366/1, 387, 387/1.
zamudne obresti - neupravičena pridobitev - zastaranje - začetek teka zamudnih obresti - dedovanje - pravila vračanja - odpoved zastaranju - pripoznava dolga v odgovoru na tožbo - odgovornost za zapustnikove dolgove - zamuda pri poplačilu zapustnikovega dolga
Izjava toženca, podana v odgovoru na tožbo, da bo vrnil denar in povrnil stroške, pomeni bodisi pripoznavo dolga, bodisi odpoved zastaranju, odvisno od tega, ali je bila terjatev ob vložitvi tožbe zastarana ali ne.
Dedič, ki je zamudil s plačilom zapustnikovega dolga, se ne more, kar zadeva zamudne obresti, sklicevati na omejitev plačilne dolžnosti z vrednostjo podedovanega premoženja.
ZOR člen 66.ZD člen 28, 35, 36, 37, 38, 40, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56.ZPP člen 2.
tožba za vrnitev darila - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnite daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vsebina tožbenega zahtevka
Tožnik, ki navaja, da je nujni dedič, je po 40. členu ZD aktivno legitimiran za vložitev tožbe za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev darila od toženca, toda njegov tožbeni zahtevek materialnopravno ni pravilen. Sodišče druge stopnje je pravilno razložilo, da bi moral tožnik v pravdi najprej zahtevati ugotovitev, da prodajna pogodba z dne 29.8.1996 ni le neveljavna, temveč da prikriva darilno pogodbo, sam zahtevek za ugotovitev, da je pogodba glede 1/-4 neveljavna, pa ni mogoč. Drugi del tožbenega zahtevka, ki mora imeti oblikovalni in dajatveni značaj, pa tudi ni popoln. Tožnik ne navaja celotnega premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, njegovih dolgov in daril dedičem in drugih osebam (28. člen ZD) ter njihove vrednosti, zlasti pa ne navaja oporočnih razpolaganj, ki se zmanjšajo, in šele, če s tem nujni delež ni krit, se vračajo tudi darila (35. do 38. člen ZD ter 46. do 58. člen ZD).
ZD člen 40, 205, 205/3, 208, 208/1, 208/3.ZPP člen 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nujni dedič - dedna izjava - molk nujnega dediča - presumpcija dedne izjave
Zapuščinsko sodišče z dopisom, da bo molk nujnega dediča štelo za njegovo uveljavljanje nujnega deleža, ne more nadomestiti ustrezne dedne izjave o nujnem deležu.
pisna oporoka pred pričama - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
V tem primeru je odločilna ugotovitev, da je pisec oporoke zapisal ".. tako, ko je to F. želel". Taka dejanska ugotovitev ne dopušča nobenega dvoma, da gre za (zavestno) oporočno razpolaganje, ki ga je zapisala tretja oseba, listino pa sta podpisali dve priči.
ZD člen 7, 136, 136/2, 138, 138/1, 141, 220.ZDKG člen 21, 26.ZUstS člen 44.
dedovanje zaščitene kmetije - pravnomočen sklep o dedovanju - naknadno najdena oporoka - oporočno dedovanje - vezanost oporočnega dediča na sklep o dedovanju - dopustnost dedovanja - status kmeta - odločba ustavnega sodišča - razveljavitev določbe zakona - retroaktivna veljavnost odločbe ustavnega sodišča
Dediča, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku, ne veže pravnomočni sklep o dedovanju in s tem zanj o njegovem dednopravnem razmerju ni pravnomočno odločeno. Zato se za presojo njegove dedne sposobnosti (statusa kmeta) ne uporabi zakonska določba, ki veljala ob zapustnikovi smrti ali odločanju v zapuščinskem postopku, ker jo je pozneje ustavno sodišče razveljavilo.
Značilnost odpovedi neuvedenemu dedovanju je v tem, da predstavlja po eni strani izjemo od načela, da nihče ne more razpolagati z dediščino, katere se nadeja, in da se zato pred zapustnikovo smrtjo tudi ne more pričakovati dediščini odpovedati (prvi odstavek 104. člena in prvi odstavek 137. člena ZD), po drugi strani pa tudi izjemo od načela, da zapustnik ne more pogodbeno razpolagati s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti (103. člen ZD). Tisti, ki se odpoveduje neuvedenemu dedovanju, se tako vselej odloča le na podlagi stanja v času odpovedi, zavedajoč se, da se to stanje (nepredvidljivi)
prihodnosti, ko bodo nastali učinki odpovedi, lahko spremeni (premoženje prednika oz. potencialnega zapustnika se lahko poveča, lahko pa se tudi zmanjša). Ker odpoved dedovanju ne more biti delna (npr. da bi se nanašala le na tisto premoženje, ki ga je imel prednik v času odpovedi), je tveganje vključeno v samo bistvo tega posla.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje oporoke - oporočna sposobnost
Oporočna sposobnost se domneva - enako kot širše pojmovana poslovna sposobnost (59. člen ZD). Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo oporočno nesposobnost. Z dokazovanjem slednje pa tožnica ni uspela spričo dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje o neokrnjeni oziroma vsaj ne o bistveno okrnjeni oporočiteljevi sposobnosti trezne in adekventne presoje, predvidevanja, odzivanja in razumevanja ....
DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08181
URS člen 15, 26, 33, 67.ZOR člen 210, 210/4, 714.ZPP člen 1, 196, 339, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-12, 339/2-14, 370.ZKP člen 172, 214, 224, 498.
sodna pristojnost - neupravičena pridobitev - aktivna legitimacija dedičev - enotno sosporništvo - vrnitev stvari - kazenski postopek - odškodninska odgovornost države - varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - zaseg predmetov v predkazenskem postopku - zavrženje ovadbe - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - materialno sosporništvo dedičev
V kazenskem postopku zaseženih predmetov po ustavitvi postopka ni dovoljeno zadrževati zaradi tega, ker je v teku kak drug, milejši postopek proti državljanu ali ker ima morda država kako terjatev do državljana. Če je tudi v takih postopkih mogoče zaseči predmete, morajo to odrediti organi, ki so pristojni za te postopke, in sicer po pravilih, ki so predpisani za te postopke.
ZZZDR člen 12, 12/1, 35.ZD člen 10, 10/2.URS člen 53, 53/2.
izvenzakonska skupnost - pravica izvezakonskega partnerja do dedovanja - neveljavnost zakonske zveze - namen skupnega življenja
Eden izmed razlogov za neveljavnost zakonske zveze, in to absolutne narave, je, če ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev (35. člen ZZZDR-UPB1). Preneseno na izvenzakonsko skupnost, o kateri je beseda, pomeni to, da morata partnerja imeti namen in tudi dejansko živeti skupaj. Ne enega ne drugega pa sodišče ni ugotovilo, razen če ni objektivnih razlogov za ločeno življenje.
ZD člen 145, 146, 146/3, 146/4, 214, 214/3. ZTLR člen 13, 18, 18/2.SPZ člen 72, 72/1.
delitev dediščine - skupnost dedičev - skupna lastnina - deleži na zapuščinskem premoženju - odstop dednega deleža pred delitvijo - dogovor dedičev - sklep o dedovanju - vknjižba dedičev
Več oseb ima lahko na stvari skupno lastnino v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, zato je treba skupnost dedičev umestiti v to obliko večlastniškega razmerja. Značilnost skupne lastnine je v tem, da deleži niso vnaprej določeni. Zato ta preneha, ko so ti določeni. Takrat se skupna lastnina spremeni v solastnino.
Po 105. členu ZD je neveljavna (nična) pogodba, s katero se kdo zaveže, da bo v svoji oporoki kaj določil. Ker nična pogodba nima nobenega pravnega učinka, tudi odstop od nične pogodbe samo po sebi nima posebnih posledic.
Redna zakonska posledica ničnosti je kondikcijski zahtevek tistega, ki je kaj izpolnil. Pridobitelj mora vrniti vse, kar je prejel na podlagi nične pogodbe. Plačati mora tudi zamudne obresti, ki tečejo od dneva ko je postal nepošten, najkasneje pa od dneva vložitve tožbe.
veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - vsebina oporoke - nalog dediču - bremena dediča za čas oporočiteljevega življenja
Listina, ki jo zapustnik poimenuje oporoka in ki izpolnjuje vse pogoje glede prave volje zapustnika in obličnosti, v njej pa je dan nalog postavljenemu dediču, kaj storiti že za zapustnikovega življenja, je oporoka, čeprav je pri njeni sestavi sodeloval dedič tako, da se je zavezal izpolnjevati naloženi mu nalog.
Izpolnjevanje obveznosti je za eno stranko morebiti drugačno, kot si ga je predstavljala, čeprav po svoji objektivni vsebini povsem ustreza tistemu, kar je bilo med strankama dogovorjeno in zapisano. Sodišče mora biti v takem primeru objektivni ocenjevalec, ki presodi, upoštevajoč vse okoliščine in vsebino pogodbenega razmerja, ali so se razmere res tako spremenile, da zahtevajo poseg v sklenjeno pogodbo. Ni vsaka sprememba in morebitno nesoglasje tak razlog, ki bi že smelo privesti do razveze pogodbe.