ZD člen 59, 64, 64/1.ZPP člen 7, 7/2, 8, 226, 226/3, 339.
oporočna sposobnost - veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - obličnost - dedovanje na podlagi oporoke - lastnoročen podpis zapustnika - parafiranje oporoke
Parafa je značilno skrajšan podpis. Tak podpis tudi po presoji revizijskega sodišča, v določenih okoliščinah, izpolnjuje zahtevo o lastnoročnem podpisu oporočitelja. V konkretni zadevi so izvedenec grafološke stroke in obe sodišči ugotovili, da je imel oporočitelj tak poklic, da se je moral vsakodnevno večkrat podpisati. Svoj podpis je tako skrajšal v parafo in se tako podpisal tudi na oporoko. Da je bil to njegov običajen način podpisovanja, izhaja še iz primerjalnega gradiva, ki sta ga izvedencu predložili obe pravdni stranki. Ob takih ugotovitvah ni mogoče pritrditi stališču, da oporočiteljeva parafa na oporoki ne izpolnjuje zahteve, da se mora oporočitelj na oporoko lastnoročno podpisati.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sprememba naturalnega preživljanja v dosmrtno denarno rento - razveza pogodbe
Pri odločanju med razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in njeno spremembo iz dolžnosti naturalnega preživljanja v dosmrtno denarno rento ima sprememba pogodbe prednost, če strankama objektivno bolj ustreza kot razveza pogodbe. Ker gre za občasne dajatve, ki se plačujejo vnaprej, je mogoče preužitek v denarni obliki (denarno rento) zahtevati le od vložitve tožbe dalje oziroma od vložitve takšnega zahtevka dalje.
Pravno razmerje sta pravdni stranki uredili s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa. V njej pa sta se povsem jasno dogovorili, da mora toženka s pogodbo prevzete obveznosti izpolnjevati prvenstveno na tožnikovem in ne na svojem domu. Izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na domu toženke bi bilo mogoče le v primeru, če bi, kot je določeno v 3. členu pogodbe, "tožnik to želel". Ta določba je jasna, toženka pa je zanjo ob sklenitvi pogodbe vedela. Zato niso utemeljene njene revizijske trditve, da je tako pogodbena določba "nesmiselna in neživljenjska". Še manj pa je utemeljena revizijska trditev, da je za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti kriv izključno tožnik in sicer zato, ker se ne strinja, da bi toženka to, kar mora na podlagi sklenjene pogodbe storiti na njegovem domu, opravila na svojem domu. Dejstvo, da toženka od 8.8.1999 s pogodbo prevzetih obveznosti več ne izpolnjuje, pa med strankama sploh ni bilo sporno.
ZD člen 212.ZPP člen 41, 41/2, 184, 367, 370/3, 370, 374.
obseg zapuščine - izločitev premoženja iz zapuščine - obligacijska terjatev do zapuščine - podlaga neodplačnega pravnega posla - revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Ob odsotnosti dogovora o plačilu, je pravilna presoja drugostopenjskega sodišča, da predstavlja vsaka usluga tožnika zapustniku, neodplačni pravni posel med tožnikom in zapustnikom.
Zahtevek po priznanju obligacijske terjatve do zapuščine bi bil zato utemeljen le, če bi tožnik izkazal, da je odpadla podlaga sklenjenega neodplačnega pravnega posla. Ker podlaga tožnikovih vlaganj, ki je bila v njegovi želji po pomoči zapustniku in želji po dedovanju kmetije, ni odpadla, sklenjeni pravni posel ni prenehal veljati in tožnik nima pravice enostransko zahtevati nazaj to, kar je neodplačno dal oziroma storil.
lastnoročna oporoka - razveljavitev oporoke - sposobnost za razsojanje - neveljavnost oporoke
Dokazno breme, da oporočitelj na dan sestave oporoke ni bil sposoben za razsojanje, je po 59. in 61. členu Zakona o dedovanju na strani tožeče stranke.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS06920
URS člen 23, 25.ZPP člen 78, 86, 137, 137, 137/1, 146, 339, 339/2-8.ZUP člen 89.
prekluzivni roki - začasni zastopnik - vročanje po pooblaščencu za sprejem pisanj - začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva - vročitev stranki
Zastopanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj je le pasivno. Omejeno je na sprejemanje pisanj in njihovo odpošiljanje stranki. Zato začne teči rok za vložitev pravnega sredstva zoper sodno odločbo, ki je bila stranki vročena po pooblaščencu za sprejemanje pisanj, šele z dnem, ko je stranka odločbo dejansko prejela.
pisna oporoka pred pričami - oblika oporoke - napake v obliki oporoke - rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke
Določba 76. člena ZD ne omogoča razlage, po kateri bi enoletni subjektivni rok za uveljavljanje napak v obliki pričel teči šele od takrat, ko je upravičenec za te napake zvedel. Gramatikalna in vsebinska razlaga omenjene zakonske določbe omogoča le sklepanje, da začne ta rok teči z dnem, ko upravičenec izve za oporoko in se objektivno izteče v desetih letih od razglasitve oporoke.
ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 210, 210/4, 214.ZD člen 105.
posojilo - neupravičena pridobitev - navidezna pogodba - začetek teka zamudnih obresti - obseg vrnitve - pogodba o vsebini oporoke - neveljavna pogodba
Po 105. členu ZD je neveljavna pogodba, s katero se kdo zaveže, da bo v svoji oporoki kaj določil. Tisti, ki je odstopil od take pogodbe, se pri vračilu pridobljenega ne šteje za nepoštenega pridobitelja.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS06894
ZD člen 141, 141/2.ZPP člen 339. ZUKZ člen 46.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje - izročitev dela zapuščine
Pristojnost v sporih z mednarodnim elementom ureja Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, (ZUKZ, katerega določbe se morajo uporabiti glede na čas nastanka in reševanja spora pravdnih strank). Navedeni zakon ureja pristojnost sodišča v 46. in naslednjih členih. Ta zakon ureja pristojnost podobno kot primerljivi pravni redi po načelu teritorialnosti oblasti, po katerem so jurisdikciji države podvržene vse osebe in stvari, ki so na njenem ozemlju.
Kar zadeva obliko obveznosti toženke do tožnice, je potrebno upoštevati, da se spor nanaša na izročitev polovice zapuščine (dediščine) in ne na plačilo kakšnih drugih terjatev. Tožničin zahtevek je dednopravne narave, kot dedinji ji gre pravica do polovičnega deleža na zapuščini.
ZIKS člen 145, 145/1. ZIKS-G člen 1.ZD člen 221, 221/1.ZNP člen 19.ZDen člen 92.
načelno pravno mnenje - vrnitev zaplenjenega premoženja - povojni procesi - zakonska analogija - smrt upravičenca do vračila premoženja - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso
Ugotovljena dejstva in druge konkretne okoliščine obravnavane zadeve (predvsem vzporedni tek zapuščinskega postopka po pokojnem obsojencu z zapleti zaradi konkurence oporočnega in zakonitega dedovanja, pa iz predlagateljevih vlog razvidna okoliščina, da je bil del zaplenjenega premoženja vrnjen v že končanih upravnih denacionalizacijskih postopkih) nikakor ne narekujejo ocene, da je izpodbijana vrnitev dela zaplenjenega premoženja pokojnemu obsojencu, torej v njegovo zapuščino, rezultat zmotne uporabe prvega odstavka 145. člena ZIKS.
izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev izročilne pogodbe - preklic izročitve
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ocenili, da vsebuje sporna pogodba največ elementov izročilne pogodbe in sta razvezo pogodbe utemeljili z razlogi, ki so navedeni v 115. členu ZD. Pri tem nista navajali razlogov iz prvega odstavka tega člena, kot meni tožena stranka, temveč sta se (vsaj opisno) opirali na drugi in tretji odstavek 115. člena ZD, ki omogočata razveljavitev izročilne pogodbe, če prevzemnik ne izvršuje dogovorjenih določil o preživljanju ali plačilu dolgov ter v drugih primerih neizpolnitve bremen, če gre za bremena, ki so pomembna za izročitelja, in druge okoliščine primera.
ZD člen 121, 121/2. ZTLR člen 58, 58/3. ODZ paragraf 1479, 1488.
služnost stanovanja - prenehanje služnosti stanovanja - preužitek - sprememba pravice služnosti v dosmrtno denarno rento
Služnostna pravica stanovanja preneha po pravilu paragrafa 1488 ODZ (prvi odstavek 58. člena ZTLR), če se zavezanec protivi izvrševanju služnosti, upravičenec pa ne uveljavi svoje pravice v treh zaporednih letih.
Pravni pomen določbe "če to ustreza" pogodbenima strankama iz drugega odstavka 121. člena ZD, je treba ocenjevati tudi objektivno, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in tudi namena norme, da bi se dogovorjeno trajno razmerje ohranilo v drugi obliki.
Ustreznost spremembe preživljančeve pravice v dosmrtno denarno rento po drugem odstavku 121. člena ZD, se ugotavlja tudi po objektivnem kriteriju.
Služnost stanovanja lahko preneha na podlagi tako imenovanega priposestvovanja prostosti (tretji odstavek 58. člena ZTLR oziroma pravilo paragrafa 1479 ODZ ali zaradi neizvrševanja le pod pogojem, da se lastnik izvrševanju protivi, upravičenec pa svoje pravice ne uveljavi v treh zaporednih letih.
ZPP člen 196, 339, 339/2-14.ZD člen 133, 133/4, 145, 145/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navedba materialnopravnih predpisov v obrazložitvi sodbe - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - enotno sosporništvo - odpoved dedovanju - skupnost dedičev
Tako kot sodba sodišča prve stopnje mora tudi sodba sodišča druge stopnje med drugim navesti predpise, na katere se opira odločitev. Izostanek te navedbe zato pomeni procesno kršitev, ki pa običajno ni bistvena, ker je sodbo kljub temu v večini primerov vseeno mogoče materialnopravno preizkusiti. Kadar pa ima ta opustitev za posledico, da sodbe ni mogoče preizkusiti, ker so razlogi nejasni ali so si v medsebojnem nasprotju, lahko opustitev navedbe materialnopravnega predpisa preide tudi v bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Razlogi, da se je prvotoženec veljavno odpovedal dedovanju, da pa je skupaj z ostalimi toženci enotni sospornik, so si v medsebojnem nasprotju.
ZD člen 59, 59/1, 63, 78, 78/1, 78/2, 83, 84.ZPP člen 8, 243.
lastnoročna oporoka - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost
Kadar splošno zdravstveno stanje oporočitelja kljub dolgoletnemu uživanja alkohola ni takšno, da bi ne bil sposoben razumeti pomena oporočne izjave, je veljavnost (lastnoročne) oporoke v skladu z določilom prvega odstavka 59. člena ZD.
Temeljna predpostavka oporoke je, da bo dedič preživel oporočitelja. Samo v tem primeru se oporoka lahko uresniči. Nobenega smisla ne more imeti oporoka v primeru, ko oporočitelj računa s tem, da bo dedič umrl pred njim.
status zaščitene kmetije - ugotavljanje pogojev za zaščiteno kmetijo - dedovanje
Za določitev zaščitene kmetije mora kmetijska enota izpolnjevati pogoje glede lastništva in glede obsega primerljive kmetijske površine, za ugotovitev katerih se uporabljajo podatki zemljiške knjige.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS06610
ZD člen 78, 78/3, 85, 214, 214/3, 224. ZTLR člen 20, 37.ZOR člen 10, 11, 12, 52.ZPP člen 394, 394-6, 396, 396/1-4, 396/3.
volilo - veljavnost volila - izpodbijanje sklepa o dedovanju in volilu v pravdi - ponarejena listina - ničnost pogodbe zaradi podlage - načelo vestnosti in poštenja - obnova postopka, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - zastaranje terjatve
Po 224. členu ZD je mogoče vložiti tožbo in uveljavljati pravice v pravdi tedaj, kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali s sklepom o volilu, pa so dani pogoji za obnovo postopka. Razlogi in roki za vložitev take tožbe so navedeni v 394. členu ZPP in v primeru, da se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina, je v 6. točki 394. člena v zvezi s 4. točko 396. člena ZPP predviden subjektivni rok tridesetih dni od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, v zadnjem odstavku tega člena pa objektivni rok petih let. Ker so v konkretnem primeru vsi tožniki vložili tožbo že pred pravnomočnostjo kazenske sodbe in v roku petih let od sklepa o dedovanju, ni mogoče govoriti o zastaranju njihove terjatve.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS06613
ZDen člen 80, 80/1, 80/2, 80/3.ZD člen 104, 137, 137/2, 210, 212, 212-1, 220.
napotitev na pravdo - dednopravne pogodbe - veljavnost dedne izjave pred uvedbo postopka o denacionalizaciji - pogodba o pričakovani zapuščini
Po 220. členu ZD pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni bila priznana pravica, da lahko svoj zahtevek uveljavljajo v pravdi. Izjema od tega načela je urejena v petem odstavku 213. člena ZD.
Za dogovore o pričakovani zapuščini velja ZD kot specialni predpis. Če gre za denacionalizirano premoženje, je lahko specialni predpis ZDen ali na njegovi podlagi izdani predpis.