DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS06573
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 321, 321/4, 333, 342, 342/1, 342/2, 347, 354, 354/2-5, 354/2-13, 365, 365/2, 385, 385/1-1, 401, 401/1, 401/2-1.ZD člen 13, 162, 166, 184, 207, 207/1, 214, 214/2-3, 214/3.ZZZDR člen 191.ZOR člen 117.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljena razpolaganja strank - pravnomočnost - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - dedni dogovor - popravni sklep - izrek sodbe - izpodbijanje dednega dogovora - varstvo pravic oseb, ki jih zastopa skrbnik v zapuščinskem postopku - odobritev sporazuma o delitvi dediščine s strani CSD - pomanjkljivosti, zaradi katerih preizkus sodbe ni mogoč
Sporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je mogoče izpodbijati tako s tožbo kakor tudi izrednimi pravnimi sredstvi.
Sklep o popravi sklepa je tako oblikovno kakor tudi vsebinsko tako povezan s slednjim, da tvorita celoto. Zato popravni sklep ne more postati pravnomočen neodvisno od sklepa, ki se popravlja.
Center za socialno delo mora izrecno odobriti sporazum o delitvi dediščine, ki ga sklene skrbnik, in zako ne zadošča, da sodišče censtru samo vroči sklep o dedovanju.
Zapuščinsko sodišče mora posebej paziti na pravice oseb, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne skrbeti za svoje zadeve in to tudi takrat, ko jih zastopa skrbnik.
Izročevalec, ki je kriv za neizpolnjevanje preužitkarske pogodbe, praviloma ne more uspeti z zahtevo za razvezo te pogodbe. Če izročevalec med pravdo zaradi razveze pogodbe umre, njegov pravni naslednik ne more zahtevati spremembe pogodbe.
pisna oporoka pred pričami - izpodbijanje oporoke - - razlogi vezani na oporočitelja - lastnoročni podpis oporočitelja - razlogi vezani na obliko oporoke - uveljavljanje neveljavnosti oporoke - rok za vložitev tožbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali podpis na oporoki kljub njegovi nerazpoznavnosti vsebuje zadostne kvalitete, da se ga lahko opredeli za oporočiteljev podpis v smislu 64. člena ZD. Ne gre torej za razloge izpodbojnosti, ki so vezani na osebo oporočitelja. Zato glede roka za vložitev tožbe ne pride v poštev uporaba 61. člena ZD, pač pa (glede na zatrjevano formalno pomanjkljivost oporoke) uporaba 76. člena ZD.
obseg zapuščine - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine - večja vrednost predmetov - trditveno in dokazno breme
Ker je po določilu 33. člena ZD pravilo, da se v tem členu naštete stvari izločijo v korist v zakonu navedenih zapustnikovih svojcev, je na tistem, ki meni, da ni podlage za izločanje, dokazno in trditveno breme.
razveljavitev oporoke - rok za izpodbijanje oporoke - zastaranje - napotitev na pravdo
Razglasitev oporoke je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD. Nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to ne vplivajo, tako tudi ne napotitev na pravdo po 210. členu ZD.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - zastaralni rok - dajatvena tožba - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožba - ugotovitveni tožbeni zahtevek
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zapuščinski postopek - bivališče dedičev
Okoliščina, da imajo nekateri dediči bivališča izven sedeža krajevno pristojnega sodišča, v zapuščinskem postopku sama po sebi ne more narekovati prenosa pristojnosti iz razlogov smotrnosti. Po določbi 208. člena Zakona o dedovanju je namreč mogoče dedno izjavo pisno predložiti zapuščinskemu sodišču ali pa osebno pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim rednim sodiščem.
zahteva za varstvo zakonitosti - pisna oporoka pred pričama - lastnoročen podpis oporoke
Pri podpisovanju pisne oporoke pred pričama je dopustna pomoč bolnemu in slabotnemu oporočitelju, da opravi akt podpisovanja. Izraza "lastnoročno" ni mogoče razlagati tako ozko, da bi oporočitelj oporoko moral podpisati brez tuje pomoči. Vendar pa razlaga pojma tuje pomoči pri podpisovanju oporoke zahteva celovito obravnavo: od tega, kaj pomeni pretežni del samostojnega podpisa, do tega, kako je bila pomoč nudena, v kakšnih okoliščinah in ob kakšnem razumevanju dogajanja s strani oporočitelja in navzočih prič.
ugotovitev obsega zapuščine - izločitev iz zapuščine - pridobitev solastninske pravice - skupna gradnja
O obsegu solastnega deleža, ki spada v zapuščino po pokojnem očetu pravdnih strank, je sodišče odločalo glede na zatrjevane pravne in dejanske naslove za pridobitev lastninske pravice oziroma solastninskih deležev.
ZDen člen 3, 3/1-8. ZNZGP člen 7a, 7a/1, 7a/2. ZTLR člen 20, 20/1, 41, 41/2, 45.ZD člen 128.ZPP člen 367, 367/2. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ člen 6, 6/6.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje - državna lastnina - upravičenci do denacionalizacije - nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - cona B STO - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice
Na območju bivše cone B STO je bilo za nacionalizacijo nepremičnin tujih državljanov odločilno zatečeno stanje na dan, ko je stopila v veljavo sprememba Uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravdnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ, torej na dan 8.10.1972. Takrat je bila lastnica spornih nepremičnin že tožeča stranka oziroma njeni pravni predniki, ki so bili tuji državljani. Zato so tega dne sporne nepremičnine že na podlagi samega zakona prešle v državno last. Po izrecni določbi 8. točke prvega odstavka 3. člena ZDen pa se ne vrača tisto premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi 7. a člena ZNZGP.
Pravno pravilno je stališče, da ni pomembno, ali je bila oporoka sestavljena vpričo oporočitelja, ali pa je bila sestavljena prej in prinesena oporočitelju pred podpisovanjem.
Po 77. členu ZD je treba dokazati, da je oporoka obstajala in da je bila sestavljena v predpisani obliki. To je tožnica dokazala in tudi vsebina oporoke ni vprašljiva. Ni pa dokazala nadaljnjega pogoja: da je bila oporoka pred smrtjo zapustnice ali po njej po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena.
Nasprotno pa je tožencu uspelo dokazati, da je izvirnik oporoke zavestno uničila oporočiteljica sama, kar po drugem odstavku 99.
člena ZD pomeni, da je oporoko preklicala in da torej ne velja več.
ZD v 77. členu ureja dokazovanje oporoke, na katero se sklicuje kdo od dedičev, pa je ne more predložiti zapuščinskemu sodišču, ker je uničena, izgubljena, skrita ali založena. V takem primeru je treba ugotoviti, ali je zapustnik sploh napravil veljavno oporoko in kakšna je njena vsebina ter ali je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena brez oporočiteljeve vednosti.
odstop dednega deleža - izročilna pogodba - nujni delež
Problematična bi bila lahko aktivna legitimacija prvega tožnika, ki ni zapustničin otrok, marveč njen vnuk. Ker je njegova mati N. R. še živa, mu ne gre vstopna pravica po 12. členu ZD in ne spada v krog nujnih dedičev, ki jih opredeljuje 25. člen ZD. Toda po 146. členu ZD sme dedič pred delitvijo prenesti dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, na sodediča (prvi odstavek), če sodno overi pogodbo o prenosu dednega deleža (drugi odstavek). Ker je tožnik S. R. v zapuščinskem postopku sodeloval kot stranka (primerjaj 175. člen ZD), saj je bil oporočni dedič, njegova mama N. R. pa je dedovala kot oporočna dedinja in kot zakonita dedinja, sta oba sodediča in je dopusten prenos dela materinega dednega deleža na sina. Glede na to, da je N. R. že pred vložitvijo tožbe sodno overila svojo izjavo o prenosu nujnega deleža, ki ji pripada, na tožnika, sta izpolnjena pogoja iz prvega in drugega odstavka 146. člena ZD in je podana aktivna legitimacija tudi za prvega tožnika. On sicer ni nujni dedič, mu pa pripada dedni delež na premoženju pokojne A. V. na nepremičnini.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nujni dediči - pravda ob pogojih za obnovo postopka - uvedba dedovanja - učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju
Dedič, ki v zapuščinskem postopku ni nasprotoval, da določena nepremičnina sodi v zapuščino, in ki tudi ni nasprotoval odločitvi zapuščinskega sodišča, da je sam pridobil solastninsko pravico na tej nepremičnini kot oporočni dedič, ostala dva udeleženca zapuščinskega postopka pa kot nujna dediča, lahko v pravdi uveljavlja solastninsko pravico na drugi pravni podlagi le, če obstajajo razlogi za obnovo postopka (224. člen ZD).