ZD člen 59, 59/1, 63, 78, 78/1, 78/2, 83, 84.ZPP člen 8, 243.
lastnoročna oporoka - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost
Kadar splošno zdravstveno stanje oporočitelja kljub dolgoletnemu uživanja alkohola ni takšno, da bi ne bil sposoben razumeti pomena oporočne izjave, je veljavnost (lastnoročne) oporoke v skladu z določilom prvega odstavka 59. člena ZD.
Temeljna predpostavka oporoke je, da bo dedič preživel oporočitelja. Samo v tem primeru se oporoka lahko uresniči. Nobenega smisla ne more imeti oporoka v primeru, ko oporočitelj računa s tem, da bo dedič umrl pred njim.
status zaščitene kmetije - ugotavljanje pogojev za zaščiteno kmetijo - dedovanje
Za določitev zaščitene kmetije mora kmetijska enota izpolnjevati pogoje glede lastništva in glede obsega primerljive kmetijske površine, za ugotovitev katerih se uporabljajo podatki zemljiške knjige.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS06610
ZD člen 78, 78/3, 85, 214, 214/3, 224. ZTLR člen 20, 37.ZOR člen 10, 11, 12, 52.ZPP člen 394, 394-6, 396, 396/1-4, 396/3.
volilo - veljavnost volila - izpodbijanje sklepa o dedovanju in volilu v pravdi - ponarejena listina - ničnost pogodbe zaradi podlage - načelo vestnosti in poštenja - obnova postopka, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - zastaranje terjatve
Po 224. členu ZD je mogoče vložiti tožbo in uveljavljati pravice v pravdi tedaj, kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali s sklepom o volilu, pa so dani pogoji za obnovo postopka. Razlogi in roki za vložitev take tožbe so navedeni v 394. členu ZPP in v primeru, da se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina, je v 6. točki 394. člena v zvezi s 4. točko 396. člena ZPP predviden subjektivni rok tridesetih dni od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, v zadnjem odstavku tega člena pa objektivni rok petih let. Ker so v konkretnem primeru vsi tožniki vložili tožbo že pred pravnomočnostjo kazenske sodbe in v roku petih let od sklepa o dedovanju, ni mogoče govoriti o zastaranju njihove terjatve.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS06613
ZDen člen 80, 80/1, 80/2, 80/3.ZD člen 104, 137, 137/2, 210, 212, 212-1, 220.
napotitev na pravdo - dednopravne pogodbe - veljavnost dedne izjave pred uvedbo postopka o denacionalizaciji - pogodba o pričakovani zapuščini
Po 220. členu ZD pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni bila priznana pravica, da lahko svoj zahtevek uveljavljajo v pravdi. Izjema od tega načela je urejena v petem odstavku 213. člena ZD.
Za dogovore o pričakovani zapuščini velja ZD kot specialni predpis. Če gre za denacionalizirano premoženje, je lahko specialni predpis ZDen ali na njegovi podlagi izdani predpis.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS06573
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 321, 321/4, 333, 342, 342/1, 342/2, 347, 354, 354/2-5, 354/2-13, 365, 365/2, 385, 385/1-1, 401, 401/1, 401/2-1.ZD člen 13, 162, 166, 184, 207, 207/1, 214, 214/2-3, 214/3.ZZZDR člen 191.ZOR člen 117.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljena razpolaganja strank - pravnomočnost - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - dedni dogovor - popravni sklep - izrek sodbe - izpodbijanje dednega dogovora - varstvo pravic oseb, ki jih zastopa skrbnik v zapuščinskem postopku - odobritev sporazuma o delitvi dediščine s strani CSD - pomanjkljivosti, zaradi katerih preizkus sodbe ni mogoč
Sporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je mogoče izpodbijati tako s tožbo kakor tudi izrednimi pravnimi sredstvi.
Sklep o popravi sklepa je tako oblikovno kakor tudi vsebinsko tako povezan s slednjim, da tvorita celoto. Zato popravni sklep ne more postati pravnomočen neodvisno od sklepa, ki se popravlja.
Center za socialno delo mora izrecno odobriti sporazum o delitvi dediščine, ki ga sklene skrbnik, in zako ne zadošča, da sodišče censtru samo vroči sklep o dedovanju.
Zapuščinsko sodišče mora posebej paziti na pravice oseb, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne skrbeti za svoje zadeve in to tudi takrat, ko jih zastopa skrbnik.
Izročevalec, ki je kriv za neizpolnjevanje preužitkarske pogodbe, praviloma ne more uspeti z zahtevo za razvezo te pogodbe. Če izročevalec med pravdo zaradi razveze pogodbe umre, njegov pravni naslednik ne more zahtevati spremembe pogodbe.
pisna oporoka pred pričami - izpodbijanje oporoke - - razlogi vezani na oporočitelja - lastnoročni podpis oporočitelja - razlogi vezani na obliko oporoke - uveljavljanje neveljavnosti oporoke - rok za vložitev tožbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali podpis na oporoki kljub njegovi nerazpoznavnosti vsebuje zadostne kvalitete, da se ga lahko opredeli za oporočiteljev podpis v smislu 64. člena ZD. Ne gre torej za razloge izpodbojnosti, ki so vezani na osebo oporočitelja. Zato glede roka za vložitev tožbe ne pride v poštev uporaba 61. člena ZD, pač pa (glede na zatrjevano formalno pomanjkljivost oporoke) uporaba 76. člena ZD.
obseg zapuščine - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine - večja vrednost predmetov - trditveno in dokazno breme
Ker je po določilu 33. člena ZD pravilo, da se v tem členu naštete stvari izločijo v korist v zakonu navedenih zapustnikovih svojcev, je na tistem, ki meni, da ni podlage za izločanje, dokazno in trditveno breme.
razveljavitev oporoke - rok za izpodbijanje oporoke - zastaranje - napotitev na pravdo
Razglasitev oporoke je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD. Nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to ne vplivajo, tako tudi ne napotitev na pravdo po 210. členu ZD.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - zastaralni rok - dajatvena tožba - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožba - ugotovitveni tožbeni zahtevek
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zapuščinski postopek - bivališče dedičev
Okoliščina, da imajo nekateri dediči bivališča izven sedeža krajevno pristojnega sodišča, v zapuščinskem postopku sama po sebi ne more narekovati prenosa pristojnosti iz razlogov smotrnosti. Po določbi 208. člena Zakona o dedovanju je namreč mogoče dedno izjavo pisno predložiti zapuščinskemu sodišču ali pa osebno pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim rednim sodiščem.
zahteva za varstvo zakonitosti - pisna oporoka pred pričama - lastnoročen podpis oporoke
Pri podpisovanju pisne oporoke pred pričama je dopustna pomoč bolnemu in slabotnemu oporočitelju, da opravi akt podpisovanja. Izraza "lastnoročno" ni mogoče razlagati tako ozko, da bi oporočitelj oporoko moral podpisati brez tuje pomoči. Vendar pa razlaga pojma tuje pomoči pri podpisovanju oporoke zahteva celovito obravnavo: od tega, kaj pomeni pretežni del samostojnega podpisa, do tega, kako je bila pomoč nudena, v kakšnih okoliščinah in ob kakšnem razumevanju dogajanja s strani oporočitelja in navzočih prič.
ugotovitev obsega zapuščine - izločitev iz zapuščine - pridobitev solastninske pravice - skupna gradnja
O obsegu solastnega deleža, ki spada v zapuščino po pokojnem očetu pravdnih strank, je sodišče odločalo glede na zatrjevane pravne in dejanske naslove za pridobitev lastninske pravice oziroma solastninskih deležev.
ZDen člen 3, 3/1-8. ZNZGP člen 7a, 7a/1, 7a/2. ZTLR člen 20, 20/1, 41, 41/2, 45.ZD člen 128.ZPP člen 367, 367/2. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ člen 6, 6/6.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje - državna lastnina - upravičenci do denacionalizacije - nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - cona B STO - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice
Na območju bivše cone B STO je bilo za nacionalizacijo nepremičnin tujih državljanov odločilno zatečeno stanje na dan, ko je stopila v veljavo sprememba Uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravdnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ, torej na dan 8.10.1972. Takrat je bila lastnica spornih nepremičnin že tožeča stranka oziroma njeni pravni predniki, ki so bili tuji državljani. Zato so tega dne sporne nepremičnine že na podlagi samega zakona prešle v državno last. Po izrecni določbi 8. točke prvega odstavka 3. člena ZDen pa se ne vrača tisto premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi 7. a člena ZNZGP.