Po 77. členu ZD je treba dokazati, da je oporoka obstajala in da je bila sestavljena v predpisani obliki. To je tožnica dokazala in tudi vsebina oporoke ni vprašljiva. Ni pa dokazala nadaljnjega pogoja: da je bila oporoka pred smrtjo zapustnice ali po njej po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena.
Nasprotno pa je tožencu uspelo dokazati, da je izvirnik oporoke zavestno uničila oporočiteljica sama, kar po drugem odstavku 99.
člena ZD pomeni, da je oporoko preklicala in da torej ne velja več.
ZD v 77. členu ureja dokazovanje oporoke, na katero se sklicuje kdo od dedičev, pa je ne more predložiti zapuščinskemu sodišču, ker je uničena, izgubljena, skrita ali založena. V takem primeru je treba ugotoviti, ali je zapustnik sploh napravil veljavno oporoko in kakšna je njena vsebina ter ali je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena brez oporočiteljeve vednosti.
odstop dednega deleža - izročilna pogodba - nujni delež
Problematična bi bila lahko aktivna legitimacija prvega tožnika, ki ni zapustničin otrok, marveč njen vnuk. Ker je njegova mati N. R. še živa, mu ne gre vstopna pravica po 12. členu ZD in ne spada v krog nujnih dedičev, ki jih opredeljuje 25. člen ZD. Toda po 146. členu ZD sme dedič pred delitvijo prenesti dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, na sodediča (prvi odstavek), če sodno overi pogodbo o prenosu dednega deleža (drugi odstavek). Ker je tožnik S. R. v zapuščinskem postopku sodeloval kot stranka (primerjaj 175. člen ZD), saj je bil oporočni dedič, njegova mama N. R. pa je dedovala kot oporočna dedinja in kot zakonita dedinja, sta oba sodediča in je dopusten prenos dela materinega dednega deleža na sina. Glede na to, da je N. R. že pred vložitvijo tožbe sodno overila svojo izjavo o prenosu nujnega deleža, ki ji pripada, na tožnika, sta izpolnjena pogoja iz prvega in drugega odstavka 146. člena ZD in je podana aktivna legitimacija tudi za prvega tožnika. On sicer ni nujni dedič, mu pa pripada dedni delež na premoženju pokojne A. V. na nepremičnini.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nujni dediči - pravda ob pogojih za obnovo postopka - uvedba dedovanja - učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju
Dedič, ki v zapuščinskem postopku ni nasprotoval, da določena nepremičnina sodi v zapuščino, in ki tudi ni nasprotoval odločitvi zapuščinskega sodišča, da je sam pridobil solastninsko pravico na tej nepremičnini kot oporočni dedič, ostala dva udeleženca zapuščinskega postopka pa kot nujna dediča, lahko v pravdi uveljavlja solastninsko pravico na drugi pravni podlagi le, če obstajajo razlogi za obnovo postopka (224. člen ZD).
ZPP (1977) člen 13, 354, 354/2-7.ZD člen 28, 28/5, 35, 46.
glavna obravnava - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - izvajanje dokazov - sprememba senata - prikrajšanje nujnega deleža - vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril
Senat z zadevo seznani ne samo med glavno obravnavo, ampak sme in mora izvedene dokaze preučiti tudi med posvetovanjem o odločitvi o zahtevku. Tako torej ni pomembna dolžina glavne obravnave v minutah, pomembna je njena koncentracija, pomembno je upoštevati navedbe in predloge obeh pravdnih strank, pomembno je dokazni postopek izvesti na predpisan način, ki je lahko tudi samo prečitanje izpovedb prič in izvedencev.
Kadar je prikrajšan nujni delež, se vračajo darila (35. člen Zakona o dedovanju) do dopolnitve velikosti nujnega dednega deleža.
tožba na ugotovitev nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Nujni dedič, ki je sodeloval v zapuščinskem postopku, pa v njem ni uveljavljal nujnega deleža, lahko to stori kasneje v pravdi, vendar le ob pogojih za obnovo postopka.
ZD člen 117, 121, 121/1, 121/2.ZPP člen 367, 367/2, 367/3-1, 377.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - dovoljenost revizije - spremenjene razmere - izročilna pogodba - spor o preživljanju
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju (v tem primeru izročilna pogodba za "slučaj smrti") se stranki dogovorita o odplačnem prenosu premoženja zaradi preživljanja. Ker je preživljanje bistven sestavni del pogodbe, je sodna praksa zahtevke iz takšne pogodbe glede pogojev za dovoljenost revizije izenačila z drugimi preživninskimi zahtevki (1. točka 3. odstavka 376. člena).
Preživljalec vlaganj v nepremičnino, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more brez soglasja tožnice (preživljanke), pobotati s svojo obveznostjo, da tožnico preživlja. Ne bi bilo v skladu z namenom pogodbe, če preživljalec preživljancu razen bivalnega prostora ne bi več nudil nobene protidajatve za prevzeto premoženje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščina brez dedičev - kaduciteta - izročitev zapuščine občini
Občine so do sprejema novega zakona o dedovanju edine upravičenke za prevzem zapuščine brez dedičev. Ukinitev družbene lastnine nima vpliva na njihovo pravno osebnost in na sposobnost pridobivanja premoženja vseh vrst.
dovoljenost revizije - zapuščinski postopek - zemljiškokjižni postopek - sklep o zemljiškoknjižni izvedbi sklepa o dedovanju - zavrženje revizije
Po svoji vsebini je sklep za zemljiškoknjižno izvedbo sklepa o dedovanju zemljiškoknjižni sklep. Predlog na dopolnitev tega sklepa in odločitev o njem je zato treba obravnavati tudi po Zakonu o zemljiški knjigi, ki v 97. členu določena, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - vlaganja v nepremičnino - sklepčnost tožbe - dednopravni zahtevek - stvarnopravni zahtevek
Po 32. členu Zakona o dedovanju je mogoče zahtevati delež tudi na delu premoženja oziroma izločati tudi del premoženja, ki pomeni "določeno celoto", vendar pa ne na ta način, da se pri tem zahteva solastninski delež na posamezni stvari (hiši) in izključna lastninska pravica na drugi posamezni stvari (eni parceli, za katero tožnik celo sam trdi, da sodi k hiši, da gre za parkirišče). Enako velja za izločitveni zahtevek na podlagi 22. člena ZTLR.
sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - izpodbijanje dela sklepa o dedovanju - lastninska tožba
Sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je zanj v zapuščinskem postopku vedelo ali ne. Zato po 220. členu ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v postopku, in še to samo glede pravice do dedovanja ali do volila. Sicer pa smejo udeleženci zapuščinskega postopka po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlagati tožbe, s katerimi uveljavljajo svojo lastninsko pravico na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem.
Če smejo vlagati lastninske tožbe udeleženci zapuščinskega postopka, velja to toliko bolj za stranke, ki niso sodelovale v zapuščinskem postopku. Seveda pa te nimajo pravice posegati v pravnomočno sodno odločbo, ker pravnomočnega sklepa o dedovanju ne morejo izpodbijati niti udeleženci zapuščinskega postopka, ki morajo oblikovati tožbeni zahtevek v skladu z določbami Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90).
ZD člen 28, 29. ZPP (1977) člen 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3, 392.
nujni delež - ugotovitev vrednosti zapuščine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker pogodba o dosmrtnem preživljanju ne more preprečiti nujnega dedovanja tožnika, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili 28. in 29. člen ZD, ki vsebujeta pravila o vračunanju daril v vrednost zapuščine, in sta tožniku prisodili nujni delež.
izločitev dela zapuščine - sporazum o skupni gradnji - načelo avtonomije strank - gradnja na tujem svetu
Dejstvo da sta solastnika za gradnjo gospodarskega poslopja na njunem zemljišču vedela in z njo tudi izrečno soglašala, izključujejo tako uporabo določb ZTLR (ali ODZ) o gradnji na tujem zemljišču, kot tudi uporabo 32. člena ZD.
Z dogovorom, ki so ga pogodbene stranke sicer poimenovale "darilna pogodba", je bil tožniku priznan iz naslova njegovih vlaganj delež tako na gospodarskem poslopju kot tudi na zemljišču. Pravna razmerja, ki so nastala zaradi sodelovanja pri skupni graditvi, so tedaj udeleženci skupne gradnje razrešili na sporazumen način in v okviru načela avtonomije strank, ki tudi v primerih dogovora o skupni gradnji dopušča lastno voljno oblikovanje položaja, ki je nastal z gradnjo. Tožnikova zahteva, da naj se s pogodbo z dne 16.4.1987 že oblikovani pravni položaji, ki imajo svoj temelj v sporazumu o skupni gradnji, po smrti enega od udeležencev sporazumne skupne gradnje spremenijo oziroma na novo oblikujejo, nima podlage v materialnem pravu.
Sporna oporoka ni neveljavna. Namreč za veljavnost obravnavane oporoke so bile podane tako materialne predpostavke (sposobnost oporočitelja - 59. člen ZD in odsotnost napak njegove volje - 60. člen ZD) kot formalne predpostavke (zapisana je bila pred pričama in tako, kot to določa zakon - 64. člen ZD).
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek.
Določbe ZPP veljajo za vse nepravdne postopke in tako tudi za zapuščinski postopek le subsidiarno (37. člen ZNP oziroma 163. člen ZD). Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju pa ne vsebuje posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih. Zato je potrebno presojati dovoljenost revizij v zapuščinskem postopku po 34. členu ZNP.
Šest let skupnega življenja, dejstvo, da je tožnica imela ključe od pokojnikovega stanovanja in dejstvo, da ni bilo razlogov za neveljavnost zakonske zveze med njima, zadoščajo za presojo o obstoju izvenzakonske skupnosti.
Ker je tožnica v zapuščinskem postopku po pokojniku uveljavljala povrnitev denarne vrednosti pomoči namesto omejitve dedovanja zapustnikovega premoženja, dediča pa sta v zapuščinskem postopku sprejela tako obliko svoje obveznosti, je že v zapuščinskem postopku nastopila med pravdnima strankama pravna situacija iz tretjega odstavka 128. člena ZD. Zakon - 128. člen ZD - govori tako v prvem odstavku (ko določa omejitev dedovanja) kot v tretjem odstavku (ko določa povrnitev dane pomoči) o višini vrednosti pomoči. Po teh določbah tako ne gre za nominalne zneske plačane pomoči (kot neutemeljeno meni toženec) ampak je odločilna tista vrednost dane pomoči, ki je vrednostno (in ne nominalno) enaka prejeti družbeni pomoči v trenutku, ko nastopi obveznost vrnitve.
ugotovitev vrednosti zapuščine - obseg zapuščine - darilo
Sodišče prve in druge stopnje sta pravilno uporabili 4. odstavek 28. člena ZD, ko sta zavrnili stvarnopravni tožbeni zahtevek, ki je bil naperjen proti toženi pokojnikovi hčeri. Ugotovili sta namreč, da je dal pokojni darilo njeni hčeri (torej svoji vnukinji), pa še to v obliki denarja in ji ni kupil stanovanja, ki je predmet tožbenega zahtevka.