V tej pravdni zadevi so odločilne dejanske ugotovitve o skupnem bivanju tožnice in F.K. v obdobju 13 let, o skupnem gospodinjstvu, ekonomski odvisnosti, medsebojni pomoči in o vsebini njunega notranjega razmerja, ki se je tudi navzven v razmerju do okolice izražalo kot skupnost moža in žene. Ob takih dejanskih ugotovitvah revizijsko sodišče pritrjuje presoji obeh sodišč, da sta toženec in F. K. živela v izvenzakonski skupnosti, zaradi česar tožnici gre dedna pravica po 2. odstavka 10. člena ZD.
tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - izpodbojnost
Ker niso bile ugotovljene kakšne okoliščine na strani izročevalcev, to je tožnice in njenega moža, zaradi katerih bi bila lahko sporna pogodba izpodbojna v smislu 111. člena ZOR, ni bila podana podlaga za razveljavitev navedene pogodbe. Ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da toženca v pretežnem delu izpolnjujeta s pogodbo o dosmrtnem preživljanju prevzete obveznosti, sta utemeljeno, to je materialnopravno pravilno odločili, ko sta zavrnili zahtevek za razvezo pogodbe (120. člen ZD).
Zapuščina po sili zakona pride na dediče v trenutku zapustnikove smrti. Dediči lahko že od tedaj dalje razpolagajo z zapuščino (torej preden podajo dedne izjave ali pred izdajo sklepa o dedovanju) in od tedaj odgovarjajo tudi za zapustnikove dolgove solidarno, v sorazmerju s svojimi dednimi deleži.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - neupravičena pridobitev
Po 32. členu ZD ima potomec pravico do izločitve alikvotnega dela zapuščine. Med zapustnikom in potomci nastane stvarnopravni skupnosti podobna skupnost. Ta skupnost se ob smrti razdruži na ta način, da se določi delež potomca in opravi delitev. Le v izjemnih primerih, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju (s tem vsebinsko povzroči civilno delitev).
Zahtevek po 210. členu ZOR je lahko utemeljen le, če stranka dokaže prikrajšanje na svoji in obogatitev na nasprotni strani.
Zakon o dedovanju oziroma pravila ODZ, ki so urejala darilno pogodbo ni določal oblike preklica darila. Zato je utemeljen sklep, da preklica ni bilo potrebno uveljavljati s tožbo, pač pa se je morala s tožbo zahtevati le vrnitev preklicanega darila (dajatvena tožba), če obdarjenec darila ni vrnil prostovoljno.
Obveznost vrnitve izročenega premoženja (106. člen ZD) nastopi na podlagi izročevalčevega preklica, kadar je ta utemeljen. Ni utemeljenih pravnih razlogov, da se ne bi navedeni pogoji preklica pogodb in vrnitve izročenega premoženja enako presojali tudi v primerih, ko je prednik z darilno pogodbo izročil obdarjencu svoje premoženje ali del in si izgovoril pravico brezplačnega stanovanja in dosmrtne oskrbe in podobno, obdarjenec pa prevzetih obveznosti zatem ni izpolnjeval.
izločitvena tožba - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, to je 32. člen ZD. Ugotovili sta, da je tožnik zapustnikov potomec (sin), da je živel skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom in denarjem pomagal pri pridobivanju. Po ugotovljenem dejanskem stanju sta pravilno ugodili njegovemu zahtevku, da se iz zapuščine izloči delež na nepremičninah, ki ustreza njegovemu prispevku k ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, pa tudi k njegovemu povečanju.
Tožnik je kot nujni dedič sodeloval v zapuščinskem postopku po svojem pokojnem očetu. Zato ga po 220. členu ZD veže pravnomočni sklep o dedovanju. V zapuščinskem postopku zamujenega dejanja (vložitve pritožbe in uveljavljanja zahteve za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža) ne more nadomestiti z vložitvijo tožbe in z njo uveljavljati pravico, ki bi jo moral uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Tožba s tožbenim zahtevkom za vrnitev darila v zapuščinski postopek, ki je že pravnomočno končan, ni sklepčna, saj zapuščinske obravnave ni mogoče ponovno otvoriti.
ZD člen 117, 118, 119, 120, 121, 122. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - odplačna pogodba - pravna narava pogodbe - aleatornost - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica dedičev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je obligacijska pogodba čeprav je sicer urejena v Zakonu o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD, členi 117 do 122). Ker se ta pogodba večkrat sklepa med sorodniki in ker premoženje, ki se z njo prenaša, ne sodi v zapuščino, prihaja po smrti preživljanca lahko do sporov med dediči. Do teh pride predvsem tedaj, ko dediči stranka) zatrjujejo, da je bila pogodba deloma darilna in iz tega naslova uveljavljajo dednopravne zahtevke.
Ugotovitev o odplačnosti ali neodplačnosti pogodbe je pretežno dejanska ugotovitev, ki je na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati, ker je izpodbijanje dejanskega stanja prepovedan revizijski razlog po tretjem odstavku 385. člena ZPP. Delno materialnopravne narave pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je le ocena aleatornosti.
ZD člen 117, 117/5.ZNP člen 152, 153.ZPP člen 230, 230/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - obličnost - overitev pogodbe - zapisnik o overitvi kot javna listina
Zapisnik o overitvi je javna listina.
Dokazni postopek je pokazal, da je sodnik pogodbo strankama prebral in da je pogodbeni stranki tudi opozoril na posledice sklenjene pogodbe. S tem je sodišče ugotovilo, da v zapisniku o overitvi ni bilo zapisano vse, kar se je pred sodnikom dejansko dogajalo. Takšno dokazno sklepanje je v skladu z ZPP.
zapuščinski postopek - delitev dediščine - pravica do delitve - skupni stroški dedičev - pobot - pogodbene obresti - denarna terjatev izražena v tolarski protivrednosti tuje valute - obrestovanje
Pravdne stranke so bile razglašene za dedinje še neizterjane italijanske pokojnine po pokojni materi, vsaka do ene tretjine zneska. Toženka je v dogovoru s tožnicama in z njunim pooblastilom to pokojnino izterjala, ni pa izročila vsaki tožnici njej pripadajočega tretjinskega deleža. Pravni temelj na podlagi katerega tožnici terjata denar, je zato sklep o dedovanju; delitev zapuščine pa smeta zahtevati ob vsakem času.
S trenutkom, ko je opravljen preračun glavnice v domačo valuto, je odmena za uporabo tujega denarja (del pa na račun ohranjanja realne vrednosti) zakonsko določena zamudna mera obresti (Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, ZPOMZO, Ur.l. RS, št. 45/95).
ZPP (1977) člen 191, 191/2, 219, 219/1, 220, 223, 299.ZD člen 141, 141/1.
sprememba tožbe - začetek teka zastaralnega roka - prosti preudarek - dokazovanje - dokazi - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožba - cenitev - privatna listina
Enoletni subjektivni rok za zastaranje zahtevka na izročitev dela zapuščine začne teči z nastopom subjektivnih okoliščin na strani dediča, kot so, kdaj je zvedel, da je dedič. Dedič, ki je na primer rojen zunaj zakona zapustnika, tako izve, da je zapustnikov dedič šele, ko se očetovstvo zapustnika pravnomočno ugotovi.
Prekinitev zastaralnega roka nastopi z vložitvijo dediščinske tožbe. Tožba ni spremenjena, če je moral tožnik zaradi nedopustnih ravnanj toženke med pravdo prvotni stvarnopravni zahtevek spremeniti v denarni zahtevek.
Preverjanje pogojev o statusu zaščitene kmetije na podlagi 26. člena ZDKG v primerih, ko v statusu še ni bilo pravnomočno odločeno, nima več podlage v zakonu.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja več solastnikov - izdatek za drugega
Tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice z izločitvijo nepremičnine iz zapuščine ni utemeljen zato, ker tožnica kot snaha zapustnice za njegovo uveljavljanje po določbi 32. člena ZD nima aktivne legitimacije.
Če sodišče spozna, da primarni zahtevek ni utemeljen, odloči o podrejenem zahtevku hkrati z zavrnitvijo primarnega zahtevka, lahko pa tudi počaka z odločitvijo do pravnomočnosti odločitve o primarnem zahtevku.
ODZ paragraf 569.ZZZDR člen 86 - 95.ZD člen 10, 210. ZPP (1977) člen 1, 230, 230/3.
dedovanje - ugotovitev očetovstva - priznanje očetovstva - pravni interes za ugotovitveno tožbo - napotitev na pravdo - javne listine
Vselej je kot glavno ali predhodno vprašanje dopustno obravnavati spor o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oziroma priznanja (primerjaj VSS, II Ips 224/82, 18.11.1982, Poročilo VSS 1/83, str. 18). Zapuščinsko sodišče je zato tožnico napotilo, naj v pravdi dokaže, da očetovstvo ni bilo veljavno ugotovljeno in priznano. Ne glede na to, ali gre v tem primeru res za sporna dejstva, pa vselej velja, da je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že z napotitvenim sklepom izdanim na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje denacionaliziranega premoženja - uvedba dedovanja - prehodne in končne določbe ZDen-B
Ker je predmet dedovanja le denacionalizirano premoženje, je prišlo do uvedbe dedovanja šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 65/98 - v nadaljevanju ZDen-B). To z drugimi besedami pomeni, da je v obravnavani zadevi za določitev kroga dednopravnih upravičencev pravno odločilen dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (1.8.1994) in ne 1.7.1946, ki je v odločbi o razglasitvi za mrtvega določen kot dan zapustničine smrti. Novela ZDen je bila res sprejeta med zapuščinskim postopkom, vendar pa je pomembno, da je začela veljati pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Zato bi moralo pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabiti določbo novele ZDen, saj je v 27. členu novele ZDen izrecno določeno, da se sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona (ZDen-B) še niso pravnomočno končani, končajo po določbah tega zakona (ZDen-B).
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-7, 354/2-13, 362, 362/1.
glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - zapuščina - predmet dedovanja - oporoka
Ustna pritožbena obravnava se izvede le izjemoma, če drugostopni senat spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti dokaze. Drugostopni senat na tak pritožbeni predlog ni vezan. Odločitev o ustni obravnavi sprejme na podlagi lastne presoje pravilnosti prvostopne ocene dokazov.
ZPP člen 498, 498/1, 503. ZPP (1977) člen 71, 71-5.ZD člen 115, 115/3.
izločitev sodnika višjega sodišča - izločitveni razlogi - sodelovanje pri izdaji odočbe nižjega sodišča - priprave za glavno obravnavo - izročilna pogodba - preklic izročitve
Po prejšnjem zakonu o pravdnem postopku je obstajal objektivni razlog za izključitev pritožbenega sodnika le, če je sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča (5. točka 71. člena ZPP/77). S tem je nedvomno mišljeno le neposredno sodelovanje pri izdaji sodbe, s katero se je končal postopek na prvi stopnji, ne pa tudi pri pripravljalnih dejanjih.
delitev dediščine - skupnost dedičev - razpolaganje z dediščino - predpogodba - posebna oblika pooblastila
Po določilu 145. člena ZD namreč do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Morebitno razpolaganje ene od dedinj, vendar brez sodelovanja in soglasja druge dedinje, za dediščino zato nima pravnih posledic in je neveljavno tudi za dedinjo, ki je tak posel sklenila.