Zakon o dedovanju oziroma pravila ODZ, ki so urejala darilno pogodbo ni določal oblike preklica darila. Zato je utemeljen sklep, da preklica ni bilo potrebno uveljavljati s tožbo, pač pa se je morala s tožbo zahtevati le vrnitev preklicanega darila (dajatvena tožba), če obdarjenec darila ni vrnil prostovoljno.
Obveznost vrnitve izročenega premoženja (106. člen ZD) nastopi na podlagi izročevalčevega preklica, kadar je ta utemeljen. Ni utemeljenih pravnih razlogov, da se ne bi navedeni pogoji preklica pogodb in vrnitve izročenega premoženja enako presojali tudi v primerih, ko je prednik z darilno pogodbo izročil obdarjencu svoje premoženje ali del in si izgovoril pravico brezplačnega stanovanja in dosmrtne oskrbe in podobno, obdarjenec pa prevzetih obveznosti zatem ni izpolnjeval.
izločitvena tožba - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, to je 32. člen ZD. Ugotovili sta, da je tožnik zapustnikov potomec (sin), da je živel skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom in denarjem pomagal pri pridobivanju. Po ugotovljenem dejanskem stanju sta pravilno ugodili njegovemu zahtevku, da se iz zapuščine izloči delež na nepremičninah, ki ustreza njegovemu prispevku k ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, pa tudi k njegovemu povečanju.
Tožnik je kot nujni dedič sodeloval v zapuščinskem postopku po svojem pokojnem očetu. Zato ga po 220. členu ZD veže pravnomočni sklep o dedovanju. V zapuščinskem postopku zamujenega dejanja (vložitve pritožbe in uveljavljanja zahteve za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža) ne more nadomestiti z vložitvijo tožbe in z njo uveljavljati pravico, ki bi jo moral uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Tožba s tožbenim zahtevkom za vrnitev darila v zapuščinski postopek, ki je že pravnomočno končan, ni sklepčna, saj zapuščinske obravnave ni mogoče ponovno otvoriti.
ZD člen 117, 118, 119, 120, 121, 122. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - odplačna pogodba - pravna narava pogodbe - aleatornost - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica dedičev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je obligacijska pogodba čeprav je sicer urejena v Zakonu o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD, členi 117 do 122). Ker se ta pogodba večkrat sklepa med sorodniki in ker premoženje, ki se z njo prenaša, ne sodi v zapuščino, prihaja po smrti preživljanca lahko do sporov med dediči. Do teh pride predvsem tedaj, ko dediči stranka) zatrjujejo, da je bila pogodba deloma darilna in iz tega naslova uveljavljajo dednopravne zahtevke.
Ugotovitev o odplačnosti ali neodplačnosti pogodbe je pretežno dejanska ugotovitev, ki je na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati, ker je izpodbijanje dejanskega stanja prepovedan revizijski razlog po tretjem odstavku 385. člena ZPP. Delno materialnopravne narave pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je le ocena aleatornosti.
ZD člen 117, 117/5.ZNP člen 152, 153.ZPP člen 230, 230/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - obličnost - overitev pogodbe - zapisnik o overitvi kot javna listina
Zapisnik o overitvi je javna listina.
Dokazni postopek je pokazal, da je sodnik pogodbo strankama prebral in da je pogodbeni stranki tudi opozoril na posledice sklenjene pogodbe. S tem je sodišče ugotovilo, da v zapisniku o overitvi ni bilo zapisano vse, kar se je pred sodnikom dejansko dogajalo. Takšno dokazno sklepanje je v skladu z ZPP.
zapuščinski postopek - delitev dediščine - pravica do delitve - skupni stroški dedičev - pobot - pogodbene obresti - denarna terjatev izražena v tolarski protivrednosti tuje valute - obrestovanje
Pravdne stranke so bile razglašene za dedinje še neizterjane italijanske pokojnine po pokojni materi, vsaka do ene tretjine zneska. Toženka je v dogovoru s tožnicama in z njunim pooblastilom to pokojnino izterjala, ni pa izročila vsaki tožnici njej pripadajočega tretjinskega deleža. Pravni temelj na podlagi katerega tožnici terjata denar, je zato sklep o dedovanju; delitev zapuščine pa smeta zahtevati ob vsakem času.
S trenutkom, ko je opravljen preračun glavnice v domačo valuto, je odmena za uporabo tujega denarja (del pa na račun ohranjanja realne vrednosti) zakonsko določena zamudna mera obresti (Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, ZPOMZO, Ur.l. RS, št. 45/95).
ZPP (1977) člen 191, 191/2, 219, 219/1, 220, 223, 299.ZD člen 141, 141/1.
sprememba tožbe - začetek teka zastaralnega roka - prosti preudarek - dokazovanje - dokazi - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožba - cenitev - privatna listina
Enoletni subjektivni rok za zastaranje zahtevka na izročitev dela zapuščine začne teči z nastopom subjektivnih okoliščin na strani dediča, kot so, kdaj je zvedel, da je dedič. Dedič, ki je na primer rojen zunaj zakona zapustnika, tako izve, da je zapustnikov dedič šele, ko se očetovstvo zapustnika pravnomočno ugotovi.
Prekinitev zastaralnega roka nastopi z vložitvijo dediščinske tožbe. Tožba ni spremenjena, če je moral tožnik zaradi nedopustnih ravnanj toženke med pravdo prvotni stvarnopravni zahtevek spremeniti v denarni zahtevek.
Preverjanje pogojev o statusu zaščitene kmetije na podlagi 26. člena ZDKG v primerih, ko v statusu še ni bilo pravnomočno odločeno, nima več podlage v zakonu.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja več solastnikov - izdatek za drugega
Tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice z izločitvijo nepremičnine iz zapuščine ni utemeljen zato, ker tožnica kot snaha zapustnice za njegovo uveljavljanje po določbi 32. člena ZD nima aktivne legitimacije.
Če sodišče spozna, da primarni zahtevek ni utemeljen, odloči o podrejenem zahtevku hkrati z zavrnitvijo primarnega zahtevka, lahko pa tudi počaka z odločitvijo do pravnomočnosti odločitve o primarnem zahtevku.
ODZ paragraf 569.ZZZDR člen 86 - 95.ZD člen 10, 210. ZPP (1977) člen 1, 230, 230/3.
dedovanje - ugotovitev očetovstva - priznanje očetovstva - pravni interes za ugotovitveno tožbo - napotitev na pravdo - javne listine
Vselej je kot glavno ali predhodno vprašanje dopustno obravnavati spor o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oziroma priznanja (primerjaj VSS, II Ips 224/82, 18.11.1982, Poročilo VSS 1/83, str. 18). Zapuščinsko sodišče je zato tožnico napotilo, naj v pravdi dokaže, da očetovstvo ni bilo veljavno ugotovljeno in priznano. Ne glede na to, ali gre v tem primeru res za sporna dejstva, pa vselej velja, da je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že z napotitvenim sklepom izdanim na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje denacionaliziranega premoženja - uvedba dedovanja - prehodne in končne določbe ZDen-B
Ker je predmet dedovanja le denacionalizirano premoženje, je prišlo do uvedbe dedovanja šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 65/98 - v nadaljevanju ZDen-B). To z drugimi besedami pomeni, da je v obravnavani zadevi za določitev kroga dednopravnih upravičencev pravno odločilen dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (1.8.1994) in ne 1.7.1946, ki je v odločbi o razglasitvi za mrtvega določen kot dan zapustničine smrti. Novela ZDen je bila res sprejeta med zapuščinskim postopkom, vendar pa je pomembno, da je začela veljati pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Zato bi moralo pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabiti določbo novele ZDen, saj je v 27. členu novele ZDen izrecno določeno, da se sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona (ZDen-B) še niso pravnomočno končani, končajo po določbah tega zakona (ZDen-B).
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-7, 354/2-13, 362, 362/1.
glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - zapuščina - predmet dedovanja - oporoka
Ustna pritožbena obravnava se izvede le izjemoma, če drugostopni senat spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti dokaze. Drugostopni senat na tak pritožbeni predlog ni vezan. Odločitev o ustni obravnavi sprejme na podlagi lastne presoje pravilnosti prvostopne ocene dokazov.
ZPP člen 498, 498/1, 503. ZPP (1977) člen 71, 71-5.ZD člen 115, 115/3.
izločitev sodnika višjega sodišča - izločitveni razlogi - sodelovanje pri izdaji odočbe nižjega sodišča - priprave za glavno obravnavo - izročilna pogodba - preklic izročitve
Po prejšnjem zakonu o pravdnem postopku je obstajal objektivni razlog za izključitev pritožbenega sodnika le, če je sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča (5. točka 71. člena ZPP/77). S tem je nedvomno mišljeno le neposredno sodelovanje pri izdaji sodbe, s katero se je končal postopek na prvi stopnji, ne pa tudi pri pripravljalnih dejanjih.
delitev dediščine - skupnost dedičev - razpolaganje z dediščino - predpogodba - posebna oblika pooblastila
Po določilu 145. člena ZD namreč do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Morebitno razpolaganje ene od dedinj, vendar brez sodelovanja in soglasja druge dedinje, za dediščino zato nima pravnih posledic in je neveljavno tudi za dedinjo, ki je tak posel sklenila.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju vsekakor vsebuje tudi tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Vnaprej namreč ni mogoče vedeti, koliko časa bo preživljanje trajalo. Tudi obseg dajatev in storitev se lahko bistveno spremeni glede na spremembe zdravstvenega stanja preživljanca. Na obseg in trajanje izpolnjevanja pogodbe lahko vplivajo še druge nepredvidljive okoliščine. Zato ima pogodba o dosmrtnem preživljanju tudi elemente aleatoričnosti. To je razlog, da teh pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po načelu enake vrednosti dajatev (15. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR). Pomembno je tudi subjektivno vrednotenje dajatev in nasprotnih dajatev s strani pogodbenih strank.
Vprašanje nezakonskega očetovstva ureja ZZZDR, ki v poglavju o ugotavljanju očetovstva in materinstva upošteva, da velja za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Način priznanja je različen, saj je otroka mogoče priznati bodisi pri centru za socialno delo, bodisi pred matičarjem, bodisi v javni listini, bodisi v oporoki (87. in 88. člen ZZZDR). Podobna določila je vseboval v 24. členu tudi prej veljavni Temeljni zakon o razmerju med starši in otroki (Uradni list FLRJ, št. 104/47 do 4/57 in SFRJ, št. 10/65), ki je omogočal enake načine za priznanje očetovstva, razen priznanja pred centri za socialno delo, ki so bili ustanovljeni kasneje.
Zakon o dedovanju (ZD, Uradni list SRS, št. 15/76 do 23/78 in RS, št. 13/94 do 82/94) v 11. členu določa prvi dedni red zakonitih dedičev in ne loči med zakonskimi in izvenzakonskimi otroki zapustnika. Enako je urejal dedovanje nezakonskih otrok po njihovih starših tudi Zakon o dedovanju (Uradni list FLRJ, št. 20/55 in SFRJ, št. 42/65 do 47/65).
neveljavna oporoka - ponarejen podpis - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - pogoji za ponovitev dokaza
Glede na dejstvo, da podpis na oporoki z dne 9.5.1991 ni podpis pokojnega V. G., je materialnopravno pravilna odločitev, da je oporoka neveljavna (1. odstavek 64. člena ZD).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca
Sodišči prve in druge stopnje pravilno presojali odnose med pogodbenima strankama po tretjem odstavku 120. člena ZD, v katerem je določeno, da sme vsaka pogodbena stranka zahtevati, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Pogodbene obveznosti mora izpolnjevati v celoti, saj od preživljanca ni mogoče zahtevati, da bi se zadovoljil samo z delnim izpolnjevanjem pogodbe.