dovoljenost revizije - zapuščinski postopek - zemljiškokjižni postopek - sklep o zemljiškoknjižni izvedbi sklepa o dedovanju - zavrženje revizije
Po svoji vsebini je sklep za zemljiškoknjižno izvedbo sklepa o dedovanju zemljiškoknjižni sklep. Predlog na dopolnitev tega sklepa in odločitev o njem je zato treba obravnavati tudi po Zakonu o zemljiški knjigi, ki v 97. členu določena, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - vlaganja v nepremičnino - sklepčnost tožbe - dednopravni zahtevek - stvarnopravni zahtevek
Po 32. členu Zakona o dedovanju je mogoče zahtevati delež tudi na delu premoženja oziroma izločati tudi del premoženja, ki pomeni "določeno celoto", vendar pa ne na ta način, da se pri tem zahteva solastninski delež na posamezni stvari (hiši) in izključna lastninska pravica na drugi posamezni stvari (eni parceli, za katero tožnik celo sam trdi, da sodi k hiši, da gre za parkirišče). Enako velja za izločitveni zahtevek na podlagi 22. člena ZTLR.
sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - izpodbijanje dela sklepa o dedovanju - lastninska tožba
Sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je zanj v zapuščinskem postopku vedelo ali ne. Zato po 220. členu ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v postopku, in še to samo glede pravice do dedovanja ali do volila. Sicer pa smejo udeleženci zapuščinskega postopka po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlagati tožbe, s katerimi uveljavljajo svojo lastninsko pravico na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem.
Če smejo vlagati lastninske tožbe udeleženci zapuščinskega postopka, velja to toliko bolj za stranke, ki niso sodelovale v zapuščinskem postopku. Seveda pa te nimajo pravice posegati v pravnomočno sodno odločbo, ker pravnomočnega sklepa o dedovanju ne morejo izpodbijati niti udeleženci zapuščinskega postopka, ki morajo oblikovati tožbeni zahtevek v skladu z določbami Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90).
ZD člen 28, 29. ZPP (1977) člen 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3, 392.
nujni delež - ugotovitev vrednosti zapuščine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker pogodba o dosmrtnem preživljanju ne more preprečiti nujnega dedovanja tožnika, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili 28. in 29. člen ZD, ki vsebujeta pravila o vračunanju daril v vrednost zapuščine, in sta tožniku prisodili nujni delež.
izločitev dela zapuščine - sporazum o skupni gradnji - načelo avtonomije strank - gradnja na tujem svetu
Dejstvo da sta solastnika za gradnjo gospodarskega poslopja na njunem zemljišču vedela in z njo tudi izrečno soglašala, izključujejo tako uporabo določb ZTLR (ali ODZ) o gradnji na tujem zemljišču, kot tudi uporabo 32. člena ZD.
Z dogovorom, ki so ga pogodbene stranke sicer poimenovale "darilna pogodba", je bil tožniku priznan iz naslova njegovih vlaganj delež tako na gospodarskem poslopju kot tudi na zemljišču. Pravna razmerja, ki so nastala zaradi sodelovanja pri skupni graditvi, so tedaj udeleženci skupne gradnje razrešili na sporazumen način in v okviru načela avtonomije strank, ki tudi v primerih dogovora o skupni gradnji dopušča lastno voljno oblikovanje položaja, ki je nastal z gradnjo. Tožnikova zahteva, da naj se s pogodbo z dne 16.4.1987 že oblikovani pravni položaji, ki imajo svoj temelj v sporazumu o skupni gradnji, po smrti enega od udeležencev sporazumne skupne gradnje spremenijo oziroma na novo oblikujejo, nima podlage v materialnem pravu.
Sporna oporoka ni neveljavna. Namreč za veljavnost obravnavane oporoke so bile podane tako materialne predpostavke (sposobnost oporočitelja - 59. člen ZD in odsotnost napak njegove volje - 60. člen ZD) kot formalne predpostavke (zapisana je bila pred pričama in tako, kot to določa zakon - 64. člen ZD).
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek.
Določbe ZPP veljajo za vse nepravdne postopke in tako tudi za zapuščinski postopek le subsidiarno (37. člen ZNP oziroma 163. člen ZD). Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju pa ne vsebuje posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih. Zato je potrebno presojati dovoljenost revizij v zapuščinskem postopku po 34. členu ZNP.
Šest let skupnega življenja, dejstvo, da je tožnica imela ključe od pokojnikovega stanovanja in dejstvo, da ni bilo razlogov za neveljavnost zakonske zveze med njima, zadoščajo za presojo o obstoju izvenzakonske skupnosti.
Ker je tožnica v zapuščinskem postopku po pokojniku uveljavljala povrnitev denarne vrednosti pomoči namesto omejitve dedovanja zapustnikovega premoženja, dediča pa sta v zapuščinskem postopku sprejela tako obliko svoje obveznosti, je že v zapuščinskem postopku nastopila med pravdnima strankama pravna situacija iz tretjega odstavka 128. člena ZD. Zakon - 128. člen ZD - govori tako v prvem odstavku (ko določa omejitev dedovanja) kot v tretjem odstavku (ko določa povrnitev dane pomoči) o višini vrednosti pomoči. Po teh določbah tako ne gre za nominalne zneske plačane pomoči (kot neutemeljeno meni toženec) ampak je odločilna tista vrednost dane pomoči, ki je vrednostno (in ne nominalno) enaka prejeti družbeni pomoči v trenutku, ko nastopi obveznost vrnitve.
ugotovitev vrednosti zapuščine - obseg zapuščine - darilo
Sodišče prve in druge stopnje sta pravilno uporabili 4. odstavek 28. člena ZD, ko sta zavrnili stvarnopravni tožbeni zahtevek, ki je bil naperjen proti toženi pokojnikovi hčeri. Ugotovili sta namreč, da je dal pokojni darilo njeni hčeri (torej svoji vnukinji), pa še to v obliki denarja in ji ni kupil stanovanja, ki je predmet tožbenega zahtevka.
V tej pravdni zadevi so odločilne dejanske ugotovitve o skupnem bivanju tožnice in F.K. v obdobju 13 let, o skupnem gospodinjstvu, ekonomski odvisnosti, medsebojni pomoči in o vsebini njunega notranjega razmerja, ki se je tudi navzven v razmerju do okolice izražalo kot skupnost moža in žene. Ob takih dejanskih ugotovitvah revizijsko sodišče pritrjuje presoji obeh sodišč, da sta toženec in F. K. živela v izvenzakonski skupnosti, zaradi česar tožnici gre dedna pravica po 2. odstavka 10. člena ZD.
tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - izpodbojnost
Ker niso bile ugotovljene kakšne okoliščine na strani izročevalcev, to je tožnice in njenega moža, zaradi katerih bi bila lahko sporna pogodba izpodbojna v smislu 111. člena ZOR, ni bila podana podlaga za razveljavitev navedene pogodbe. Ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da toženca v pretežnem delu izpolnjujeta s pogodbo o dosmrtnem preživljanju prevzete obveznosti, sta utemeljeno, to je materialnopravno pravilno odločili, ko sta zavrnili zahtevek za razvezo pogodbe (120. člen ZD).
Zapuščina po sili zakona pride na dediče v trenutku zapustnikove smrti. Dediči lahko že od tedaj dalje razpolagajo z zapuščino (torej preden podajo dedne izjave ali pred izdajo sklepa o dedovanju) in od tedaj odgovarjajo tudi za zapustnikove dolgove solidarno, v sorazmerju s svojimi dednimi deleži.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - neupravičena pridobitev
Po 32. členu ZD ima potomec pravico do izločitve alikvotnega dela zapuščine. Med zapustnikom in potomci nastane stvarnopravni skupnosti podobna skupnost. Ta skupnost se ob smrti razdruži na ta način, da se določi delež potomca in opravi delitev. Le v izjemnih primerih, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju (s tem vsebinsko povzroči civilno delitev).
Zahtevek po 210. členu ZOR je lahko utemeljen le, če stranka dokaže prikrajšanje na svoji in obogatitev na nasprotni strani.
Zakon o dedovanju oziroma pravila ODZ, ki so urejala darilno pogodbo ni določal oblike preklica darila. Zato je utemeljen sklep, da preklica ni bilo potrebno uveljavljati s tožbo, pač pa se je morala s tožbo zahtevati le vrnitev preklicanega darila (dajatvena tožba), če obdarjenec darila ni vrnil prostovoljno.
Obveznost vrnitve izročenega premoženja (106. člen ZD) nastopi na podlagi izročevalčevega preklica, kadar je ta utemeljen. Ni utemeljenih pravnih razlogov, da se ne bi navedeni pogoji preklica pogodb in vrnitve izročenega premoženja enako presojali tudi v primerih, ko je prednik z darilno pogodbo izročil obdarjencu svoje premoženje ali del in si izgovoril pravico brezplačnega stanovanja in dosmrtne oskrbe in podobno, obdarjenec pa prevzetih obveznosti zatem ni izpolnjeval.
izločitvena tožba - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, to je 32. člen ZD. Ugotovili sta, da je tožnik zapustnikov potomec (sin), da je živel skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom in denarjem pomagal pri pridobivanju. Po ugotovljenem dejanskem stanju sta pravilno ugodili njegovemu zahtevku, da se iz zapuščine izloči delež na nepremičninah, ki ustreza njegovemu prispevku k ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, pa tudi k njegovemu povečanju.
Tožnik je kot nujni dedič sodeloval v zapuščinskem postopku po svojem pokojnem očetu. Zato ga po 220. členu ZD veže pravnomočni sklep o dedovanju. V zapuščinskem postopku zamujenega dejanja (vložitve pritožbe in uveljavljanja zahteve za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža) ne more nadomestiti z vložitvijo tožbe in z njo uveljavljati pravico, ki bi jo moral uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Tožba s tožbenim zahtevkom za vrnitev darila v zapuščinski postopek, ki je že pravnomočno končan, ni sklepčna, saj zapuščinske obravnave ni mogoče ponovno otvoriti.
ZD člen 117, 118, 119, 120, 121, 122. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - odplačna pogodba - pravna narava pogodbe - aleatornost - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica dedičev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je obligacijska pogodba čeprav je sicer urejena v Zakonu o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD, členi 117 do 122). Ker se ta pogodba večkrat sklepa med sorodniki in ker premoženje, ki se z njo prenaša, ne sodi v zapuščino, prihaja po smrti preživljanca lahko do sporov med dediči. Do teh pride predvsem tedaj, ko dediči stranka) zatrjujejo, da je bila pogodba deloma darilna in iz tega naslova uveljavljajo dednopravne zahtevke.
Ugotovitev o odplačnosti ali neodplačnosti pogodbe je pretežno dejanska ugotovitev, ki je na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati, ker je izpodbijanje dejanskega stanja prepovedan revizijski razlog po tretjem odstavku 385. člena ZPP. Delno materialnopravne narave pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je le ocena aleatornosti.