pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju vsekakor vsebuje tudi tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Vnaprej namreč ni mogoče vedeti, koliko časa bo preživljanje trajalo. Tudi obseg dajatev in storitev se lahko bistveno spremeni glede na spremembe zdravstvenega stanja preživljanca. Na obseg in trajanje izpolnjevanja pogodbe lahko vplivajo še druge nepredvidljive okoliščine. Zato ima pogodba o dosmrtnem preživljanju tudi elemente aleatoričnosti. To je razlog, da teh pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po načelu enake vrednosti dajatev (15. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR). Pomembno je tudi subjektivno vrednotenje dajatev in nasprotnih dajatev s strani pogodbenih strank.
Vprašanje nezakonskega očetovstva ureja ZZZDR, ki v poglavju o ugotavljanju očetovstva in materinstva upošteva, da velja za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Način priznanja je različen, saj je otroka mogoče priznati bodisi pri centru za socialno delo, bodisi pred matičarjem, bodisi v javni listini, bodisi v oporoki (87. in 88. člen ZZZDR). Podobna določila je vseboval v 24. členu tudi prej veljavni Temeljni zakon o razmerju med starši in otroki (Uradni list FLRJ, št. 104/47 do 4/57 in SFRJ, št. 10/65), ki je omogočal enake načine za priznanje očetovstva, razen priznanja pred centri za socialno delo, ki so bili ustanovljeni kasneje.
Zakon o dedovanju (ZD, Uradni list SRS, št. 15/76 do 23/78 in RS, št. 13/94 do 82/94) v 11. členu določa prvi dedni red zakonitih dedičev in ne loči med zakonskimi in izvenzakonskimi otroki zapustnika. Enako je urejal dedovanje nezakonskih otrok po njihovih starših tudi Zakon o dedovanju (Uradni list FLRJ, št. 20/55 in SFRJ, št. 42/65 do 47/65).
neveljavna oporoka - ponarejen podpis - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - pogoji za ponovitev dokaza
Glede na dejstvo, da podpis na oporoki z dne 9.5.1991 ni podpis pokojnega V. G., je materialnopravno pravilna odločitev, da je oporoka neveljavna (1. odstavek 64. člena ZD).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca
Sodišči prve in druge stopnje pravilno presojali odnose med pogodbenima strankama po tretjem odstavku 120. člena ZD, v katerem je določeno, da sme vsaka pogodbena stranka zahtevati, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Pogodbene obveznosti mora izpolnjevati v celoti, saj od preživljanca ni mogoče zahtevati, da bi se zadovoljil samo z delnim izpolnjevanjem pogodbe.
ZD člen 142.ZOR člen 451. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
posojilo - vrnitev posojila - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - pogodba o pristopu k dolgu - sklenitev pogodbe - pogajanja
Dediči so odgovorni le za zapustnikove dolgove (142. člen Zakona o dedovanju), na taki pravni podlagi pa so lahko odgovorni za sporni dolg dediči pokojnega L. K. ml. (kar pa toženci niso).
Med tožnikom in prvotoženko ni prišlo do sporazuma, ki bi mogel predstavljati pogodbo o pristopu k dolgu. Po določilu 451. člena ZOR lahko stopi tretji v zavezo poleg dolžnika v primeru, če se tretji zaveže upniku, da bo izpolnil dolžnikovo terjatev. Ker ugotovljeno dejansko stanje ni dajalo podlage za uporabo navedene pravne podlage (saj so med tožnikom in prvotoženko potekala le pogajanja, ki niso pripeljala do sporazuma), tožnikov zahtevek ni utemeljen niti na 451. členu ZOR.
ZDen člen 3, 4, 51, 51/1, 74, 74/1, 74/2, 78, 78/2.SZ člen 111, 112, 113, 113/2, 125.ZLS člen 7, 20, 21, 21/2-4. ODZ paragraf 760.ZLNDL člen 5, 5/1.ZD člen 9, 132, 219.
zahteva za varstvo zakonitosti - denacionalizacija - vrnitev nepremičnin - pravna praznina - dedovanje v postopku denacionalizacije vrnjene stanovanjske hiše - kaduciteta - izročitev zapuščine občini
V primerih, ko gre za stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki sta bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku upravičencu, ki ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji ni živ in ni zapustil dedičev, postane takšno premoženje last občine, če je imela ta pred denacionalizacijo pravico uporabe na njem.
pridobitev lastninske pravice - dedna pogodba - neveljavnost dedne pogodbe - ženitna pogodba - zastaranje pravice zahtevati zapuščino
Dedne in ženitne pogodbe tudi v času, ko z zakonom niso bile prepovedane, niso predstavljale podlage za neposredno pridobitev lastninske pravice. Premoženje, ki ga je imel zapustnik do svoje smrti, je njegov sopogodbenik iz dedne in ženitne pogodbe le podedoval.
nujni dediči - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica
Nujni dedič ima pravni položaj pravega dediča tudi v primeru, če je oporočitelj določil, da dobi svoj nujni delež v določenih stvareh, v denarju ali pravicah (27. člen ZD). S tem namreč oporočitelj ni spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek (kar v bistvu pravno zmotno trdi tožeča stranka) na izročitev stvari, denarja ali na odstop pravice, ampak je samo določil način delitve zapuščine. Toženec je pravi dedič, na katerega je (tako kot na ostale dediče) prešla pokojnikova zapuščina v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD), ki ima pravico zahtevati delitev zapuščine (144. člen ZD) in ki do delitve zapuščine skupno z drugimi dediči upravlja in razpolaga z zapuščino (145. člen ZD).
oporoka - vsebina oporoke - razlaga oporoke - namen oporočitelja
Izhodišče za razlago oporoke je sama vsebina oporoke oziroma zapustnikove odredbe. Razlaga ne sme vnesti nekaj, kar v poslednjevoljni odredbi ni prišlo do izraza (primerjaj Finžgar -
Dedno pravo 1962, stran 97 in dr.). Z razlago torej oporoke ni dopustno dopolnjevati. Razmerje med določbama prvega in drugega odstavka 84. člena ZD je tako, da je drugi odstavek v razmerju do prvega subsidiaren (ker pride v poštev le v primeru, če je podan dvom o določilih oporoke).
Določilo drugega odstavka 84. člena ZD (po katerem se je treba v dvomu držati tistega, kar je ugodnejše za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost) odreja, da se z oporoko naložene obveznosti kakšne osebe v dvomu razlagajo v njeno korist to je v smislu manjšega bremena dolžnika (primerjaj Finžgar - isto kot spredaj).
ZD člen 59, 59/1, 59/3. ZPP (1977) člen 385, 385/2, 385/3, 395, 395/2.
dedovanje na podlagi oporoke - oporočna sposobnost - revizija - razlogi za revizije - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Oporočna sposobnost se predpostavlja, prav tako kot širše pojmovana poslovna sposobnost. Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo oporočno nesposobnost.
ZD (1965) člen 33, 34, 35, 51, 57, 60. ZDKZ člen 15.
dednopravni spor - dedovanje zaščitene kmetije - nujni dediči - izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine - vračunavanje daril - določitev vrednosti daril - dedna odpravljenost
Spor o tem, ali je določen dedič dedno odpravljen, je dednopravne narave, ker se presoja o tem, ali je kdo dedič, kolikšen je njegov zakoniti oziroma nujni delež, kolikšna je vrednost zapuščine in ali in v kakšni vrednosti brezplačna naklonila je prejel od zapustnika, opravi po dednopravnih predpisih.
Kakšna naklonila zapustnika se lahko upoštevajo, urejajo določbe ZD (1965) v poglavju o izračunanju nujnega deleža in razpoložljivega dela, zmanjšanju oporočnih razpolaganj in vrnitvi daril, to je v 33. in naslednjih členih ZD. V dedni delež se tako lahko vračuna le tisto zapustnikovo premoženje, ki ga je možno upoštevati kot zapuščino oziroma kot podlago za ugotovitev vrednosti zapuščine.
Koristi od darovanih nepremičnin do zapustničine smrti se v dedni delež ne vračunavajo.
Kar vse s strani zapustnice ni bilo dedičem darovano oziroma brezplačno naklonjeno, ni mogoče vračunati v dedni delež oziroma ugovarjati v dedni odpravek dediča.
Dedič, ki odstopi svoj dedni delež sodediču še naprej odgovarja zapustnikovemu upniku za zapustnikove dolgove solidarno s sodediči do višine vrednosti svojega odstopljenega dednega deleža.
nujni delež - trditveno in dokazno breme strank - sprememba tožbe v pritožbenem postopku
Šele po prejemu sodbe sodišča prve stopnje, ki je zaradi neprikrajšanega nujnega deleža tožbeni zahtevek zavrnila, je tožeča stranka v pritožbenem postopku začela svoj tožbeni zahtevek utemeljevati tudi z vsebino darilne pogodbe z dne 16.2.1976. Tako ravnanje tožeče stranke pa je, kot je pravilno ugotovilo tudi pritožbeno sodišče, v nasprotju z določbami ZPP/77, saj predstavlja nedovoljeno spremembo tožbe (190. in 191. člen ZPP/99).
Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve, ki ga je zapuščinsko sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju (Ul. SRS št. 15/76, 23/78) povzelo v sklep o dedovanju, v obravnavani zadevi po svoji temeljni lastnosti predstavlja pogodbo civilnega prava, katere kavza je bila ekvivalentnost. Zato je izpodbojen pod enakimi pogoji in razlogi, kot veljajo za take pogodbe.
V pravdi običajno nastopa tožnik kot upnik in toženec kot dolžnik iz materialnopravnega razmerja. Na podlagi takega razmerja je prvi aktivno in drugi pasivno legitimiran k stvari. Kadar pa zakon oziroma poseben predpis daje komu pravico, da sodno uveljavlja tujo materialno pravico, ta sicer nima stvarne aktivne legitimacije pač pa zgolj procesno. Tako procesno aktivno legitimacijo ima po določilu 131. člena Zakona o dedovanju (ZD) začasni skrbnik, ki je upravičen, da v imenu dedičev toži in je tožen, da izterjuje terjatve in podobno. Tak začasni skrbnik toži in je tožen kot organ v postopku (primerjaj: Juhart: Civilnoprocesno pravo 1961, stran 175 in naslednji; dr. Rijavec: Dedovanje 1999). Tako stališče, ki ima oporo v vsebini same spredaj citirane norme, je utemeljeno tudi zato, ker omogoča postavitev takega začasnega skrbnika tudi v primerih, ko po zapustniku sploh ni dedičev (ali vsaj to ni vedno znano vnaprej). Okolnost, da ta začasni skrbnik lahko nastopa kot zastopnik dedičev (kar je stališče vrste pravnih teoretikov kot na primer dr.
Zupančiča, dr. Gavelle) in kar je procesnopravno gledano manj (ali vsaj znotraj) ne jemlje začasnemu skrbniku kot organu spredaj ugotovljenega položaja.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti zaradi ravnanj preživljanca
Ko sta sodišči ugotovili, da toženec izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe, ne izpolnjuje pa le tistih, katerih izpolnjevanje mu onemogoča tožnik sam, sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili tožbeni zahtevek, uveljavljen na podlagi neizpolnjevanja pogodbe.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VS04747
ODZ paragraf 431. ZTLR člen 33.ZD člen 132. ZPP (1977) člen 5, 7, 8, 354, 354/2-13, 359, 373, 373-4.URS člen 22, 25.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - izstavitev zemljiškoknjižne listine - izpolnitev obveznosti - zaplemba nepremičnine - dedovanje nacionalizirane nepremičnine bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva - odgovor na pritožbo - sodba sodišča druge stopnje - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Tožničina pritožba (s katero se je uveljavljala zgolj zmotna uporaba materialnega prava) je bila vročena tožencem, ki so imeli pravico do odgovora na pritožbo (359. člen ZPP). Smisel odgovora na pritožbo je v možnosti nasprotnika pritožnika, da v njem izpodbija razloge, ki jih je uveljavljal pritožnik ter tako v odgovoru opozori na vse okolnosti spora (da bi postalo pri zanj ugodni sodbi). Seveda pa je od posamezne stranke odvisno, ali tudi uveljavlja procesne pravice, ki so ji dane (v tem primeru po podatkih spisa toženci odgovora na pritožbo niso vložili). Ob takem dejanskem in procesnopravnem stanju niso utemeljena revizijska izvajanja, da toženci niso imeli možnosti uveljavljati svojih pravic v postopku na drugi stopnji, da so zaradi spremembe sodbe na drugi stopnji prikrajšani za pravico do pritožbe in da so bila s tem kršena določila 7. in 8. člena ZPP.
Obravnavana nepremičnina je bila nesporno zaplenjena v kazenskem postopku leta 1945 predniku tožencev ter jim je bila kot dedičem pokojnega I. F. vrnjena s sklepom sodišča (21.11.1994). S sodno odločbo je bilo le vzpostavljeno prvotno premoženjsko stanje prednika tožencev, ki so ga nasledili kot univerzalni dediči. S tem pa so skladno z določilom 132. člena Zakona o dedovanju vstopili v vse njegove pravice in tudi obveznosti (tako kot tožnica na drugi strani po pokojnem J. P.). S tem so toženci postali tudi zavezanci iz pogodbe z dne 6.12.1943. Z revizijo izpodbijani del odločitve ima naravo obligacijskopravnega spora.
Revizijsko sodišče sprejema presojo sodišča druge stopnje, da se je po določbah Občega državljanskega zakonika pridobila lastninska pravica na podlagi pravnega posla in z izročitvijo (premičnine)
oziroma z vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi (pri nepremičninah) in kar sedaj določa 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).