ZD člen 117, 117/5.ZNP člen 152, 153.ZPP člen 230, 230/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - obličnost - overitev pogodbe - zapisnik o overitvi kot javna listina
Zapisnik o overitvi je javna listina.
Dokazni postopek je pokazal, da je sodnik pogodbo strankama prebral in da je pogodbeni stranki tudi opozoril na posledice sklenjene pogodbe. S tem je sodišče ugotovilo, da v zapisniku o overitvi ni bilo zapisano vse, kar se je pred sodnikom dejansko dogajalo. Takšno dokazno sklepanje je v skladu z ZPP.
ZPP (1977) člen 191, 191/2, 219, 219/1, 220, 223, 299.ZD člen 141, 141/1.
sprememba tožbe - začetek teka zastaralnega roka - prosti preudarek - dokazovanje - dokazi - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožba - cenitev - privatna listina
Enoletni subjektivni rok za zastaranje zahtevka na izročitev dela zapuščine začne teči z nastopom subjektivnih okoliščin na strani dediča, kot so, kdaj je zvedel, da je dedič. Dedič, ki je na primer rojen zunaj zakona zapustnika, tako izve, da je zapustnikov dedič šele, ko se očetovstvo zapustnika pravnomočno ugotovi.
Prekinitev zastaralnega roka nastopi z vložitvijo dediščinske tožbe. Tožba ni spremenjena, če je moral tožnik zaradi nedopustnih ravnanj toženke med pravdo prvotni stvarnopravni zahtevek spremeniti v denarni zahtevek.
zapuščinski postopek - delitev dediščine - pravica do delitve - skupni stroški dedičev - pobot - pogodbene obresti - denarna terjatev izražena v tolarski protivrednosti tuje valute - obrestovanje
Pravdne stranke so bile razglašene za dedinje še neizterjane italijanske pokojnine po pokojni materi, vsaka do ene tretjine zneska. Toženka je v dogovoru s tožnicama in z njunim pooblastilom to pokojnino izterjala, ni pa izročila vsaki tožnici njej pripadajočega tretjinskega deleža. Pravni temelj na podlagi katerega tožnici terjata denar, je zato sklep o dedovanju; delitev zapuščine pa smeta zahtevati ob vsakem času.
S trenutkom, ko je opravljen preračun glavnice v domačo valuto, je odmena za uporabo tujega denarja (del pa na račun ohranjanja realne vrednosti) zakonsko določena zamudna mera obresti (Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, ZPOMZO, Ur.l. RS, št. 45/95).
Preverjanje pogojev o statusu zaščitene kmetije na podlagi 26. člena ZDKG v primerih, ko v statusu še ni bilo pravnomočno odločeno, nima več podlage v zakonu.
Če sodišče spozna, da primarni zahtevek ni utemeljen, odloči o podrejenem zahtevku hkrati z zavrnitvijo primarnega zahtevka, lahko pa tudi počaka z odločitvijo do pravnomočnosti odločitve o primarnem zahtevku.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja več solastnikov - izdatek za drugega
Tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice z izločitvijo nepremičnine iz zapuščine ni utemeljen zato, ker tožnica kot snaha zapustnice za njegovo uveljavljanje po določbi 32. člena ZD nima aktivne legitimacije.
ODZ paragraf 569.ZZZDR člen 86 - 95.ZD člen 10, 210. ZPP (1977) člen 1, 230, 230/3.
dedovanje - ugotovitev očetovstva - priznanje očetovstva - pravni interes za ugotovitveno tožbo - napotitev na pravdo - javne listine
Vselej je kot glavno ali predhodno vprašanje dopustno obravnavati spor o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oziroma priznanja (primerjaj VSS, II Ips 224/82, 18.11.1982, Poročilo VSS 1/83, str. 18). Zapuščinsko sodišče je zato tožnico napotilo, naj v pravdi dokaže, da očetovstvo ni bilo veljavno ugotovljeno in priznano. Ne glede na to, ali gre v tem primeru res za sporna dejstva, pa vselej velja, da je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že z napotitvenim sklepom izdanim na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje denacionaliziranega premoženja - uvedba dedovanja - prehodne in končne določbe ZDen-B
Ker je predmet dedovanja le denacionalizirano premoženje, je prišlo do uvedbe dedovanja šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 65/98 - v nadaljevanju ZDen-B). To z drugimi besedami pomeni, da je v obravnavani zadevi za določitev kroga dednopravnih upravičencev pravno odločilen dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (1.8.1994) in ne 1.7.1946, ki je v odločbi o razglasitvi za mrtvega določen kot dan zapustničine smrti. Novela ZDen je bila res sprejeta med zapuščinskim postopkom, vendar pa je pomembno, da je začela veljati pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Zato bi moralo pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabiti določbo novele ZDen, saj je v 27. členu novele ZDen izrecno določeno, da se sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona (ZDen-B) še niso pravnomočno končani, končajo po določbah tega zakona (ZDen-B).
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-7, 354/2-13, 362, 362/1.
glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - zapuščina - predmet dedovanja - oporoka
Ustna pritožbena obravnava se izvede le izjemoma, če drugostopni senat spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti dokaze. Drugostopni senat na tak pritožbeni predlog ni vezan. Odločitev o ustni obravnavi sprejme na podlagi lastne presoje pravilnosti prvostopne ocene dokazov.
ZPP člen 498, 498/1, 503. ZPP (1977) člen 71, 71-5.ZD člen 115, 115/3.
izločitev sodnika višjega sodišča - izločitveni razlogi - sodelovanje pri izdaji odočbe nižjega sodišča - priprave za glavno obravnavo - izročilna pogodba - preklic izročitve
Po prejšnjem zakonu o pravdnem postopku je obstajal objektivni razlog za izključitev pritožbenega sodnika le, če je sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča (5. točka 71. člena ZPP/77). S tem je nedvomno mišljeno le neposredno sodelovanje pri izdaji sodbe, s katero se je končal postopek na prvi stopnji, ne pa tudi pri pripravljalnih dejanjih.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju vsekakor vsebuje tudi tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Vnaprej namreč ni mogoče vedeti, koliko časa bo preživljanje trajalo. Tudi obseg dajatev in storitev se lahko bistveno spremeni glede na spremembe zdravstvenega stanja preživljanca. Na obseg in trajanje izpolnjevanja pogodbe lahko vplivajo še druge nepredvidljive okoliščine. Zato ima pogodba o dosmrtnem preživljanju tudi elemente aleatoričnosti. To je razlog, da teh pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po načelu enake vrednosti dajatev (15. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR). Pomembno je tudi subjektivno vrednotenje dajatev in nasprotnih dajatev s strani pogodbenih strank.
delitev dediščine - skupnost dedičev - razpolaganje z dediščino - predpogodba - posebna oblika pooblastila
Po določilu 145. člena ZD namreč do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Morebitno razpolaganje ene od dedinj, vendar brez sodelovanja in soglasja druge dedinje, za dediščino zato nima pravnih posledic in je neveljavno tudi za dedinjo, ki je tak posel sklenila.
neveljavna oporoka - ponarejen podpis - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - pogoji za ponovitev dokaza
Glede na dejstvo, da podpis na oporoki z dne 9.5.1991 ni podpis pokojnega V. G., je materialnopravno pravilna odločitev, da je oporoka neveljavna (1. odstavek 64. člena ZD).
Vprašanje nezakonskega očetovstva ureja ZZZDR, ki v poglavju o ugotavljanju očetovstva in materinstva upošteva, da velja za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Način priznanja je različen, saj je otroka mogoče priznati bodisi pri centru za socialno delo, bodisi pred matičarjem, bodisi v javni listini, bodisi v oporoki (87. in 88. člen ZZZDR). Podobna določila je vseboval v 24. členu tudi prej veljavni Temeljni zakon o razmerju med starši in otroki (Uradni list FLRJ, št. 104/47 do 4/57 in SFRJ, št. 10/65), ki je omogočal enake načine za priznanje očetovstva, razen priznanja pred centri za socialno delo, ki so bili ustanovljeni kasneje.
Zakon o dedovanju (ZD, Uradni list SRS, št. 15/76 do 23/78 in RS, št. 13/94 do 82/94) v 11. členu določa prvi dedni red zakonitih dedičev in ne loči med zakonskimi in izvenzakonskimi otroki zapustnika. Enako je urejal dedovanje nezakonskih otrok po njihovih starših tudi Zakon o dedovanju (Uradni list FLRJ, št. 20/55 in SFRJ, št. 42/65 do 47/65).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca
Sodišči prve in druge stopnje pravilno presojali odnose med pogodbenima strankama po tretjem odstavku 120. člena ZD, v katerem je določeno, da sme vsaka pogodbena stranka zahtevati, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Pogodbene obveznosti mora izpolnjevati v celoti, saj od preživljanca ni mogoče zahtevati, da bi se zadovoljil samo z delnim izpolnjevanjem pogodbe.
ZD člen 142.ZOR člen 451. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
posojilo - vrnitev posojila - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - pogodba o pristopu k dolgu - sklenitev pogodbe - pogajanja
Dediči so odgovorni le za zapustnikove dolgove (142. člen Zakona o dedovanju), na taki pravni podlagi pa so lahko odgovorni za sporni dolg dediči pokojnega L. K. ml. (kar pa toženci niso).
Med tožnikom in prvotoženko ni prišlo do sporazuma, ki bi mogel predstavljati pogodbo o pristopu k dolgu. Po določilu 451. člena ZOR lahko stopi tretji v zavezo poleg dolžnika v primeru, če se tretji zaveže upniku, da bo izpolnil dolžnikovo terjatev. Ker ugotovljeno dejansko stanje ni dajalo podlage za uporabo navedene pravne podlage (saj so med tožnikom in prvotoženko potekala le pogajanja, ki niso pripeljala do sporazuma), tožnikov zahtevek ni utemeljen niti na 451. členu ZOR.
ZDen člen 3, 4, 51, 51/1, 74, 74/1, 74/2, 78, 78/2.SZ člen 111, 112, 113, 113/2, 125.ZLS člen 7, 20, 21, 21/2-4. ODZ paragraf 760.ZLNDL člen 5, 5/1.ZD člen 9, 132, 219.
zahteva za varstvo zakonitosti - denacionalizacija - vrnitev nepremičnin - pravna praznina - dedovanje v postopku denacionalizacije vrnjene stanovanjske hiše - kaduciteta - izročitev zapuščine občini
V primerih, ko gre za stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki sta bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku upravičencu, ki ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji ni živ in ni zapustil dedičev, postane takšno premoženje last občine, če je imela ta pred denacionalizacijo pravico uporabe na njem.
pridobitev lastninske pravice - dedna pogodba - neveljavnost dedne pogodbe - ženitna pogodba - zastaranje pravice zahtevati zapuščino
Dedne in ženitne pogodbe tudi v času, ko z zakonom niso bile prepovedane, niso predstavljale podlage za neposredno pridobitev lastninske pravice. Premoženje, ki ga je imel zapustnik do svoje smrti, je njegov sopogodbenik iz dedne in ženitne pogodbe le podedoval.