ZD člen 136, 136/1, 214, 214/2-2. ZGD člen 416, 416/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - odpoved dedovanju - družba z omejeno odgovornostjo - dedovanje poslovnega deleža
Dedinje ne morejo izbirati, kateri del zapuščine bodo dedovale in kateri ne. Dediščino lahko sprejmejo samo v celoti ali pa se ji v celoti odpovedo (1. odst. 136. člena Zakona o dedovanju - ZD).
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev gospodinjskih predmetov - skupno gospodinjstvo zapustnika in potomcev kot pravni standard
Razlaga pravnega standarda skupnega (istega) gospodinjstva med zapustnikom in družinskim članom zahteva ne samo ugotavljanje objektivnih elementov o času in načinu vodenja skupnega gospodinjstva, temveč tudi subjektivnih elementov o povezanosti družinskih članov.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS04830
ZPP (1977) člen 2. ZTLR člen 20.ZD člen 2, 212.
dedovanje - predmet dedovanja - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Okolnost, da sta hišo kupila od tretje osebe zapustnik in toženec, vsak do 1/2, pripelje lahko le do zaključka, da sta postala oba solastnika hiše z enakima deležema. Do drugačnega zaključka ne pripelje niti nadaljnja ugotovitev, da je zapustnik plačal tudi toženčev del kupnine to je izpolnil njegov del obveznosti (pri čemer ni odločilno ali iz darilnih nagibov ali zato, ker je toženec pred tem to je leta 1989 obnavljal hišo ali pa iz posojilnega razmerja s tožencem).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS04894
ZD člen 27, 42, 42/1-1, 42/3, 44, 132, 138, 138/1, 221.ZZZDR člen 108, 109, 111. ZPP (1977) člen 79, 79/3, 254, 254/1, 267, 267/1, 354, 354/1, 354/2, 385, 385/1-2.
razdedinjenje - delna poslovna sposobnost mladoletnika - pravdna sposobnost mladoletnika - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - zaslišanje v primeru mladoletnosti stranke
Delna poslovna sposobnost mladoletnika, ki je dopolnil petnajst let (108. člen ZZZDR), ne vsebuje pravice razpolagati z dednimi pravicami, med katere je treba šteti tudi priznanje utemeljenosti razdedinjenja mladoletnega nujnega dediča. Taka razpolaganja pomenijo - upoštevaje daljnosežnost dednih razpolaganj (1. odst. 138. čl. in 221. čl. ZD) vselej - zmanjšanje mladoletnikovega premoženja. Za tako razpolaganje z otrokovim premoženjem, s katerim sicer upravljajo (109. čl. ZZZDR), morajo celo njegovi starši kot zakoniti zastopniki pridobiti odobritev centra za socialno delo (111. čl. ZZZDR).
ZOR člen 12, 61.ZD člen 46, 46/1. ZPP (1977) člen 8, 385, 385/3.
dedni dogovor - zmota - pasivna legitimacija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Kršitve po 8. členu ZPP tožnika utemeljujeta le z drugačno dokazno oceno od tiste, ki jo sama sprejemata. Dokazna ocena pa sodi v ugotavljanje dejanskega stanja, ki ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sklenitev pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - načelo proste presoje dokazov
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dednopravna pogodba, pri kateri oba pogodbenika pridobita koristi, vendar ob istočasno prevzetih obveznostih (117. člen Zakona o dedovanju). Gre za odplačno pogodbo, s katero preživljalec prevzema obveznost, da bo do smrti preživljal preživljanca, ta pa mu - z odložitvijo do svoje smrti - prepušča v last svoje nepremičnine. Gre za tvegano pogodbo, zato problem nesorazmernosti ni pravno odločilen.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - zakoniti dediči
Da bi življenjska skupnost med moškim in žensko prerasla v z zakonsko zvezo izenačeno življenjsko skupnostjo, mora obstajati med partnerjema notranja povezanost, ki ne temelji le na moralni in duhovni, temveč tudi na seksualni vezanosti (kar sicer ne pomeni nujnosti spolnih odnosov, pomeni pa nujnost iz spolne privlačnosti izvirajočega čustvovanja).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - delno neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca
Kadar so v pogodbi o dosmrtnem preživljanju določno opredeljene pravice in obveznosti pogodbenikov, od preživljanca ni mogoče zahtevati, da bi se zadovoljil s tem, da preživljalec le delno izpolnjuje pogodbo.
zapuščinski postopek - določitev krajevno pristojnega sodišča po VS RS
Dedinji imata stalno prebivališče v P. Zapuščina je po njunih navedbah le denar na računu v švicarski banki. Edina navezna okoliščina za krajevno pristojnost sodišča je torej prebivališče dedinj. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 177. člena Zakona o dedovanju določilo kot pristojno sodišče za izvedbo zapuščinskega postopka Okrajno sodišče v Ljubljani.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - sprememba naturalnega preživljanja v dosmrtno denarno rento
Ko gre za spremembo naturalnega preživljanja v denarno rento, te ni mogoče določiti glede na tožničine preživninske potrebe in glede na toženčeve preživninske zmožnosti, pač pa glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja.
razdedinjenje nujnih dedičev - vzroki razdedinjenja - kršitev zakonite in moralne dolžnosti do zapustnika - pritožba - nova dejstva in novi dokazi
Razdedinjenje je civilnopravna sankcija zaradi hujšega zanemarjanja zakonskih ali moralnih obveznosti dediča do zapustnika. Zato je pomemben tudi dedičev odnos do lastnega ravnanja, ki mora biti zakrivljeno. V obravnavani zadevi sta obe nižji sodišči ugotovili, da je imela zapustnica na podlagi dogovora svojih treh hčerk zagotovljeno vso potrebno pomoč v starosti in v bolezni, da ravnanje obeh kasneje razdedinjenih hčerk zato tudi objektivno gledano ni bilo hujše narave, razlogi popolne prekinitve vseh odnosov pa niso bili na njuni, pač pa na zapustničini strani.
Pri uveljavljanju pritožbenih novot mora po izrecni določbi 1.
odstavka 352. člena ZPP pritožnik, ki se sklicuje na nova dejstva, navesti dokaze o teh dejstvih, pritožnik, ki predlaga nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih želi z njimi dokazati. Pritožbena trditev v zvezi z novo pričo I. R., ki da ve za drugačna dejstva glede pretrganja medsebojnih odnosov, pa je samo pavšalna.
Stranki sta se v sporni pogodbi dogovorili, da se izročnina v celoti poračuna z dajatvami, ki jih je toženec do sklenitve pogodbe že dajal očetu, ter z obveznostmi, ki so določene v bodoče. Upoštevaje te ugotovitve, je bil namen pogodbenih strank v sklenitvi odplačne pogodbe. Ker ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo še obveznosti tožene stranke v bodoče, sta sodišči pravilno sklepali, da je imela sklenjena pogodba elemente aleatornosti. Takšna pravna narava sporne "izročilne pogodbe"
preprečuje uporabo 110. člena ZD, saj element odplačnosti izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo ureja to določilo.
Ker je v pogodbi predviden takojšen prehod premoženja na toženca, ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je urejena v 117. in naslednjih členih ZD.
Dediščinska tožba je po 141. členu Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) res tožba enega sodediča proti ostalim sodedičem. To je pravilo, ki pa pozna izjeme takrat, ko pride do smrti sodediča še v času, ko se o njegovi pravici lahko izreče njegov pravni naslednik in sicer njegov univerzalni pravni naslednik. Gre za podobno pravno situacijo kot je tista, ki jo ureja 134. člen ZD. Če umre dedič pred koncem zapuščinske obravnave in se dediščini ni odpovedal, preide pravica do odpovedi dediščini na njegove dediče. Če pa preide pravica do odpovedi na dediče, preide na dediče tudi pravica do uveljavljanja dediščine. Tudi oni zato lahko uveljavljajo dediščinsko tožbo, in sicer v istem roku, kot jo lahko njihov prednik.
ZD člen 141, 141/1, 141/2. ZDKG člen 26. ZDKZ člen 11, 11/2, 15, 21, 21/2.
dedovanje zaščitene kmetije - dedovanje na podlagi oporoke - dediči - prepoved drobitve zaščitenih kmetij - zastaranje pravice zahtevati zapuščino
Po 2. odstavku 21. člena ZDKZ je lahko oporočni dedič samo oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 11. člena. V 11. členu ZDKZ pa je določeno, da kmetijo deduje tisti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom. Pri tem ima prednost tisti, ki je svoj namen izkazal tako, da je bodisi na kmetiji delal oz. se usposobil za obdelovanje kmetijskih zemljišč, bodisi je s svojim trudom, zaslužkom ali drugače prispeval k ohranitvi oz. izboljšanju proizvodnih zmogljivosti kmetije.
Rok iz 141. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) je sicer zastaralni rok, za katerega veljajo specialna določila, ki jih je kot takšna tudi treba razlagati. V 1. odstavku 141. člena je določen subjektivni rok, ki vsebuje dve časovni omejitvi. Proti dobrovernemu posestniku zapuščine lahko dedič uveljavlja svojo pravico do zapuščine v enem letu, odkar je zvedel zanjo. Vendar pa, če zanjo ne izve v desetih letih, tudi enoletni rok ne prepreči zastaranja.
vsebina oporoke - določenost dedičev - razlaga oporoke - pravi oporočiteljev namen
Oporoki ni mogoče dati vsebine, ki je besedilo oporoke nima. Vendar je treba v primerih nejasnosti z razlago ugotoviti pravi zapustnikov namen, kar je pa dovoljeno tudi z ugotavljanjem podatkov, ki v oporoki niso navedeni, se pa nanašajo na besedilo oporoke.
Vse povzete revizijske navedbe gredo v smeri dokazovanja, da toženec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, torej obstoja zakonskega dejanskega stanu iz tretjega in ne iz drugega odstavka 120. člena Zakona o dedovanju. Tožnik je dejansko prvič šele v pritožbi začel zatrjevati neznosnost nadaljnjega skupnega življenja. Taka razširitev dotakratne trditvene dejanske podlage tožbe pomeni spremembo tožbe, kar bi tožnik glede na določbo prvega odstavka 190. člena ZPP lahko storil le do konca glavne obravnave.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - smrt preživljalca - prehod obveznosti preživljanja na dediče - privolitev dediča - prenehanje (razveza) oblične pogodbe
Če dedič ne prevzame obveznosti iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju pod enakimi pogoji, se pogodba razveže. Do prehoda obveznosti nanj po 1. odstavku 122. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) tako ne pride.
Kljub specialnim določbam v ZD sodi tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju med obligacijske pogodbe. Zanje pa velja splošno načelo obligacijskega prava, da je oblične pogodbe mogoče razvezati z neobličnim sporazumom (68. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
družba z omejeno odgovornostjo - razmerja med družbo in družbeniki - smrt družbenika - dedovanje poslovnega deleža
Predmet dedovanja po umrlem F. P. B. ni družba, ki je samostojna pravna oseba in smrt družbenika na njeno pravno subjektiviteto (načelno) ne vpliva. Predmet dedovanja po prvem odstavku 416. člena ZGD je samo zapustnikov poslovni delež, ki tudi predstavlja edino družbenikovo premoženje kot zapuščino v družbi z vsemi korporacijskimi pravicami, ki iz tega deleža izhajajo.
nujni delež - izračunanje nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - darila dana osebam, ki niso zakoniti dediči
Vrednost tožnikovega nujnega deleža in s tem obseg prikrajšanja nujnega deleža, zaradi katerega naj bi se vračalo zatrjevano darilo, je odvisna od vrednosti zapuščine, ta pa od vprašanja, ali je vrednosti čiste zapuščine potrebno prišteti vrednost spornih izročenih nepremičnin. Ker sta toženca drugi osebi v smislu petega odstavka 28. člena ZD, nepremičnine pa sta pridobila na podlagi 7 let pred zapustnikovo smrtjo sklenjene pogodbe, jima ne glede na vprašanje o zatrjevani neodplačnosti te pogodbe nepremičnin ni potrebno vračati. Druge osebe v smislu petega odstavka 28. člena ZD vračajo le darila, ki jih je zapustnik dal v zadnjem letu svojega življenja.