izpodbijanje vpisa v zemljiško knjigo na podlagi sklepa o dedovanju - spor o dejstvih
Zemljiškoknjižni vpis, ki ga skuša tožeča stranka v tej pravdni zadevi izpodbiti in spremeniti je bil odrejen po uradni dolžnosti. Zemljiškoknjižni vpis je skladen s sklepom o dedovanju, kar je bilo pravnomočno že ugotovljeno s sklepom Višjega sodišča.
Tega pravnomočnega sklepa tožeča stranka v tej pravdni zadevi niti s sklicevanjem na določbe Zakona o dedovanju niti na pravna pravila zemljiškoknjižnega prava ne more izpodbijati. Obstoj tega sklepa, na podlagi katerega je prišlo v zemljiški knjigi le do vpisa solastninskih deležev, pa ni ovira za to, da pravdnima strankama ob morebitni delitvi stvari, pri katerih je v zemljiški knjigi sicer vpisana solastnina, v naravi pripadejo prav tiste stvari, ki so jima pripadle na podlagi oporoke, katere vsebina je povzeta tudi v sklep o dedovanju
revizija - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o dedovanju
Odločbi nižjih sodišč, ki sta predmet revizijske graje, sta bili izdani v zapuščinskem postopku, ki je glede na določilo 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Uradni list SRS 30/86) vrsta nepravdnega postopka. Če v Zakonu o dedovanju (ZD, Uradni list SRS št. 15/86-23/78) v zvezi s postopkom ni posebnih določb, veljajo splošne določbe nepravdnega postopka. Glede dovoljenosti revizije Zakon o dedovanju ne vsebuje posebne določbe. Zato je potrebno uporabiti določilo 34. člena ZNP, po katerem revizija ni dovoljena, če zakon ne določa drugače.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - vračunanje v dedni delež
Pogodbeni stranki iz darilne pogodbe sta naknadno s pogodbo ustanovili še toženkino obveznost preživljanja. Prezreti ni mogoče, da je toženka to pogodbo po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje izpolnjevala več kot 12 let. Za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni nobene zakonske podlage. Isto velja tudi za njeno izpodbojnost. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da glede na okoliščino, da gre pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju za tvegan posel, ni potrebno, da se vrednost izročenega premoženja pokriva z vrednostjo nasprotnih storitev, pri čemer je treba upoštevati tudi prevzemničino skrb, ki se ne izraža direktno v denarju. Kakšnega očitnega nesorazmerja pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (34. čl. Zakona o dedovanju) je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj ni bil ugotovljen obseg izročenega premoženja, niti ni bila napravljena okvirna primerjava izročenega premoženja z dogovorjenimi in izvrševanimi toženčevimi obveznostmi po pogodbi z dne 16.5.1984. To je bilo še zlasti potrebno glede na naslov pogodbe, tožnikove navedbe o neznatni obremenitvi izročenega premoženja in zatrjevane toženčeve izjave o tožnikovi pravici do nujnega deleža.
zakoniti dediči - izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pojem
V konkretnem primeru niti po zatrjevanju tožnice ni bilo nobenih takšnih izjemnih okoliščin, da bi bilo mogoče kljub kratkemu obdobju ugotoviti trajnejšo življenjsko skupnost.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - takojšen prenos lastnine - preužitkarska pogodba - neznosnost skupnega življenja - razveza pogodbe - analogna uporaba ZD
Če tožnika želita, da bi na kmetiji delala in sogospodarila kot pred sklenitvijo preužitkarske pogodbe, da pa tožencev sicer ne bi odganjala od hiše, to ne kaže na neznosnost skupnega življenja, temveč na nezadovoljstvo s položajem, v katerem sta se tožnika glede gospodarjenja na posestvu znašla po izročitvi le-tega tožencema. Njuno nezadovoljstvo, ki je, vir za zatrjevane spore med strankami, pa ni razlog za poseg v trajno pogodbeno razmerje (analogna uporaba 2. in 3. odst. 120. čl. ZD.
ugotovitev obsega zapuščine - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Glede na okoliščine konkretnega primera utemeljenosti tožnikovega zahtevka do stanovanja in garaže niti ni bilo potrebno presojati po določbah 32. čl. Zakona o dedovanju, ampak so podlaga zanjo v času gradnje veljavna pravna pravila civilnega prava, ki se nanašajo na pridobivanje lastninske pravice z gradnjo. Kolikor se tožnikov zahtevek nanaša na izločitev solastninskega deleža na hlevu, pa nudijo dosedanje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje dovolj podlage za zaključek, da delež 1/4, ki je bil izločen iz zapuščine, ne presega tožnikovega prispevka k povečanju zapustnikovega premoženja, čeprav ni bil izvršen podrobnejši vrednostni izračun.
Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je zapustnica (hči tožnikov) dne 28.5.1986 sklenila prodajno pogodbo s podjetjem ... za poslovni prostor v izmeri 39,22 m2. Kot kupec po tej pogodbi je nastopila zapustnica. Glede denarja, ki sta ga tožnika izročila hčeri v zvezi z nakupom lokala, je obstojalo med njimi posojilno razmerje. Tako ni bilo dokazano, da bi bila omenjena prodajna pogodba le navidezna in da bi dejansko bila kupca in lastnika lokala tožnika. Pri takem položaju je odločitev sodišč o zavrnitvi zahtevkov tožnikov materialnopravno pravilna.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) Uradni list SRS št. 26/73 s kasnejšimi spremembami - v nadaljevanju ZDKZ, je res prepovedoval drobljenje kmetij. Vendar pa v obravnavanem primeru razpolaganja očeta pravdnih strank ni mogoče opredeliti za nično, saj je razpolagal s celotnim solastniškim deležem na kmetiji, zaradi česar je prišlo le do spremembe solastnika kmetije, sama kmetija pa se zaradi spremembe solastnika ni "drobila".
preužitek - pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere
Pri opredelitvi nove ureditve razmerij ob otežkočenosti izpolnjevanja "preužitkarske pogodbe" so pravno pomembne le tiste okoliščine, ki znatno otežkočajo izpolnitev pogodbe stranki, ki mora dajati preživnino.
nujni delež - vrnitev daril - prikrajšanje nujnega deleža - druge osebe, ki niso nujni dediči
Ker sta toženca drugi osebi v smislu petega odstavka 28. člena ZD in ne sodita v krog oseb iz 106. člena ZD, nepremičnine pa sta dobila na podlagi 10 let pred zapustničino smrtjo sklenjene pogodbe, jima ne glede na vprašanje (ne)odplačnosti te pogodbe, nepremičnin ni potrebno vračati.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aktivna legitimacija za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so podlaga presoje pravilne uporabe materialnega prava na revizijski stopnji (3.odstavek 385. člena ZPP) sledi, da ni bil zadovoljen z izvajanjem pogodbe, in da je pred smrtjo pooblastil odvetnika, da bi vložil tožbo za razvezo pogodbe. Ob teh ugotovitvah ni mogoče dedičem pokojnega odreči pravice vložiti tožbo na razvezo pogodbe tudi v delu, ki se nanaša na njegovo premoženje.
Sodišči prve in druge stopnje nista storili v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker pri drugem sojenju nista ugotavljali ali predstavlja vrednost prejetih daril (40 ton apna) več kot polovico vrednosti toženkinega dednega deleža, čeprav je bil pri prvem sojenju že pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek, da je bila toženka "dedno odpravljena" v obsegu - kolikor vrednost prejetih daril presega polovico njenega dednega deleža. Drugi tožnikov zahtevek, ki sta mu sodišči pravnomočno ugodili v obsegu vrednosti 40 ton apna, se je namreč glasil "le" na ugotovitev, kakšno darilo je toženka prejela od zapustnice, kar naj se upošteva in poračuna v zapuščinskem postopku. Sodišči prve in druge stopnje sta pri drugem odločanju glede na obseg in vsebino tožnikovega drugega zahtevka zato pravilno ugotavljali le to, ali je obstajalo med zapustnico in toženko pogodbeno (darilno) razmerje in v kakšnem obsegu je obstajalo (kakšen je bil torej predmet darilnega razmerja med njima). Glede na določila 48. in 52. člena v zvezi z 162. členom ZD pa bo moralo opraviti poračunavanje vrednosti daril, ki jih je toženka dobila od zapustnice, z vrednostjo njenega dednega deleža sodišče v zapuščinskem postopku.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Po določbi 32. člena ZD je mogoče odločiti o izločitvi v korist potomcev ob pogoju skupnega življenja z zapustnikom, ki mu je potomec s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagal pri pridobivanju, kar je imelo za posledico ohranitev vrednosti zapustnikovega premoženja ali njegovo povečanje.
Pisna oporoka pred pričami, na kateri je le ročni znak in ne podpis oporočitelja, ni veljavna.
Če stranka uveljavlja neveljavnost takšne pisne oporoke, sodišče ne sme presojati ali je ta oporoka veljavna kot ustna oporoka.
O konverziji oblično pomanjkljive pisne oporoke v ustno oporoko je zato dopustno odločati le ob ustrezno postavljenem zahtevku. Sodišče druge stopnje je s spremembo podlage (z ugotavljanjem pogojev za veljavnost ustne oporoke), posredno spremenilo tudi tožbeni predlog. Odločilo je, da je ustna oporoka veljavna, čeprav se je tožbeni predlog nanašal na veljavnost pisne oporoke.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 21.
zaščitena kmetija - dedovanje na podlagi oporoke - veljavnost oporoke
Na podlagi dejanskih ugotovitev glede obsega in vrste zapustničinega premoženja sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da je zapustničina oporoka veljavna le glede šestih zlatih prstanov. Preostalo zapustničino premoženje je v sestavi kmetije in zanj veljajo določbe Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur.l. SRS št. 26/73 - 1/86) o omejitvi oporočnega razpolaganja.
dedovanje na podlagi oporoke - oporočna sposobnost - neveljavnost oporoke
Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi izvedenih dokazov, med katerimi je bilo tudi mnenje izvedenca psihiatra, ugotovili, da pri zapustnikih niso dokazane nesposobnost za razsojanje in tudi ne napake volje. Pri takem položaju sta sodišči pravilno zaključili, da so podani pogoji za veljavnost oporok po 59. in 60. čl.