revizija - dovoljenost revizije - zapuščinski postopek
V Zakonu o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78), ki ureja zapuščinski postopek, revizija kot izredno pravno sredstvo ni predvidena in zato tudi ni dovoljena. Za nepravdne postopke pa velja določba 34.čl. Zakona o nepravdnem postopku, po kateri revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00345
ZD člen 214, 214/2-6. ZPP (1977) člen 321, 322, 40, 40/2, 382, 382/3, 392. ZTLR člen 20, 43.
sodna poravnava - dedni dogovor - predmet sodne poravnave - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - nasprotna tožba - revizija - dovoljenost revizije - označena vrednost spornega predmeta
Sporazum med navzočimi strankami zapuščinskega postopka, ki je vnešen v sklep o dedovanju, se lahko nanaša tudi na predmet, ki ne sodi v zapuščino. Presoja dovoljenosti revizije v sporu po 3. odst. 382. čl. ZPP, ki se je začel 12.3.1984.
Omajanost razmerja ni tolikšna, da je postalo skupno življenje neznosno. Odnosi med strankama že pred sklenitvijo pogodbe niso bili vzorni, pogodbeni stranki pa bi morali že ob sklenitvi pogodbe računati s tem, da bo med njimi prihajalo do prepirov, zaradi katerih medsebojni odnosi ne bodo idealni.
zahteva za varstvo zakonitosti - prehod zapuščine na dediče - oporočno razpolaganje z nevknjiženo dediščino
Z dedovanjem pridobijo dediči lastninsko pravico na nepremičninah, ki so v zapuščini, s trenutkom zapustnikove smrti in ne šele z vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju. Utemeljeno je torej stališče, da je zapustnica smela oporočno nakloniti sporni parceli sinu, če je dedovala ti parceli po svojih starših in v tistem obsegu, kolikor je na podlagi dedovanja po starših bila lastnica teh dveh parcel.
neveljavnost pogodb - ničnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - bolezen preživljanca
V okviru trditev o nemoralnem nagibu toženke so bili izvedeni in ocenjeni številni dokazi s stališča, da je toženkina pogodbena volja bila v skladu z naravo pogodbe. Sprejeli sta sklep, da je pokojnica ob podpisovanju pogodbe bila stara in bolna, da pa ni dokazov, da bi kanceroznost njene bolezni bila toženki znana in da bi na skorajšnji tetini smrti gradila svoj nagib za sklenitev pogodbe.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogoji za veljavnost - aleatornost - ničnost - nasprotovanje morali - obličnost - vloga sodnika
Če se ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju izkaže, da je bil takrat prisoten element tveganosti, česar, upoštevaje dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje o okoliščinah, v katerih je bila sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena, v konkretnem primeru ni moč zanikati, zatrjevana neenaka vrednost vzajemnih dajatev po presoji revizijskega sodišča že zato ne more biti razlog, da bi bila kavza pogodbe nedopustna.
Po presoji revizijskega sodišča vprašanje, ali je sodnikovo opozorilo strankam pogodbe (5. odst. 117. čl. Zakona o dedovanju) zabeleženo pred besedilom pogodbe ali na koncu, ne posega v bistvo vloge sodnika o overovitvi tovrstnih pogodb.
Svojo nenaklonjenost proti dediču lahko zapustnik izrazi že s tem, da mu ne omogoči uveljaviti pravice ne kot zakoniti in tudi ne kot oporočni dedič, pač pa ga postavi v položaj nujnega dediča. Težo vzrokov razdedinjenja torej ni mogoče obravnavati le kot izraz nenaklonjenosti zapustnika proti dediču, pač pa morajo imeti ti vzroki tak pomen in tako težo, da tudi zakon, kot v tem primeru izraz širše družbene morale, ne varuje več položaja nujnega dediča. Zato je treba v zakonu naštete vzroke razdedinjenja (42. člen ZD) razlagati ustrezno ozko oziroma strogo. Oporočitelj zato lahko razdedini nujnega dediča, če se ta s kršitvijo kakšne moralne dolžnosti huje pregreši nad njim (iz 1. točke 1. odstavka 42. člena ZD), kar v opisanem okviru pomeni, da ne zadošča za razdedinjenje kakršnakoli že kršitev moralne dolžnosti, pač pa mora biti ta težja, ne samo po merilih, ki vladajo v razmerju med oporočiteljem in nujnim dedičem, pač pa hujša tudi po merilih širše družbene morale.
Če je zapustnik napravil več izvodov oporoke, ki so vsi originali, zadostuje uničenje le nekaterih, če je ugotovljeno, da je bila njegova volja preklicati oporoko. Tudi oporoka v več izvodih je vsebinsko ena oporoka.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč
Pri 128. čl. ZD gre za vrednost dane pomoči, ki predstavlja vrednost tistega dela zapustnikovega premoženja (v trenutku smrti) ki je enaka prejeti družbeni pomoči - torej ne gre za nominalni seštevek plačanih oskbrnin.
ZD člen 212.ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 59/2.
obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - delež - zakonita domneva
Zakonita domneva o enakosti deležev zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev na premoženju, pridobljenem z delom v času trajanja zakonske zveze oz. izvenzakonske skupnosti kot podlaga pri ugotavljanju obsega zapuščine pokojnega zakonca ni bila izpodbita kljub izdatnejšem finančnem prispevku pok. moža zaradi prispevka vdove k povečanju in ohranitvi skupnega premoženja.
uporabnik - pojem - ekonomska skupnost - pravica po smrti imetnika stanovanjske pravice - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Za pridobitev statusa uporabnika ne zadošča le ugotovitev, da ni prišlo do protipravne vselitve. Pogodba o dosmrtnem preživljanju ni pravni naslov za pridobitev statusa uporabnika.
Za pridobitev statusa uporabnika morajo biti po ZSR izpolnjeni posebni pogoji. Če ne gre za osebe, ki so v 5. členu taksativno naštete, je potrebna ugotovitev o obstoju ekonomske skupnosti v trajanju najmanj dveh let. Toženka ni zatrjevala, da sodi med v 5. členu ZSR naštete osebe, sodišči prve in druge stopnje pa sta ugotovili, da ekonomske skupnosti v navedenem trajanju ni bilo. Na podlagi takšnih ugotovitev sta pravilno odločili, da toženka ob smrti imetnice stanovanjske pravice ni imela statusa uporabnice po 5. členu ZSR in s tem tudi ne pravic iz 18. člena navedenega zakona.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
V 2. odstavku 389. člena ZPP je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Če je sodišče reviziji ugodilo in razveljavilo odločbi, ki sta bili predmet obnovitvenega postopka, tožnik glede revizije v zvezi z obnovo postopka več nima pravnega interesa. Revizijo je treba zavreči (392. člen ZPP).
ZD člen 32. ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine v korist potomcev - pogoji za uveljavljanje - ob smrti zapustnika ni premoženja - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti zahtevka - rok - do konca glavne obravnave
Izločitveni zahtevek iz 32. člena Zakona o dedovanju je mogoče uveljavljati le, če ob zapustnikovi smrti obstaja kaj njegovega premoženja (zapuščina).
Tožnik, ki se je v postopku skliceval na določilo 32. člena Zakona o dedovanju in temu prilagodil tudi dejansko podlago tožbe in dokazne predloge (izločitveni zahtevek), v revizijskem postopku pa je začel zatrjevati, da ne uveljavlja izločitvenega zahtevka, temveč, da je z vlaganji pridobil "izvirno" lastninsko pravico, je s tem nedopustno spremenil tožbo (1. odst 190. člena v zvezi s 1. odst. 191. člena ZPP).
darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Darovalec nepremičnin po sklenitvi pogodbe ni izročil, ampak jih je imel v posesti do smrti. Po veljavnih pravnih pravilih civilnega prava je darilna pogodba sklenjena, ko je stvar izročena. Če do izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost pa je vezana na obliko sodnega zapisnika. Kolikor bi šlo za darilo za primer smrti, bi bila ravno tako potrebna oblika sodnega zapisnika, listina pa bi morala vsebovati tudi izjavo darovalca, da se odreče pravici preklica pogodbe.
Tožničinega dela na očetovem posestvu, kjer je z družino živela, ni mogoče šteti kot prispevek k povečanju premoženja (do katerega ni prišlo) in tudi ne kot upoštevan prispevek k ohranitvi premoženja, brez katerega bi se vrednost premoženja zmanjšala.