DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VS00062913
URS člen 33. OZ člen 334, 618. ZD člen 2, 123, 132. ZGD-1 člen 72, 72/4, 75, 75/2, 75/2-4.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - najemno razmerje - najem nepremičnine - nepremičnina v lasti občine - smrt najemnika - podedljiva pravica - nadaljevanje najemnega razmerja - nadaljevanje najema - nadaljevanje zapustnikovega podjetja - obrt - skupni podjem - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Smrt enega od pogodbenikov najemnega razmerja (bodisi najemodajalca bodisi najemnika) praviloma, torej če ni drugače dogovorjeno, ne vpliva na veljavnost pogodbenega razmerja in se ta nadaljuje z dediči umrlega pogodbenika (618. člen OZ). Enako izhaja že iz splošnega pravila, vsebovanega v 334. členu OZ, ki določa, da pogodbeno razmerje s smrtjo ne preneha, razen če gre za razmerje, sklenjeno glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank. Pri zakupu (najemu) običajno takšni (osebni) elementi niso izpolnjeni in se pravno razmerje v okviru univerzalne sukcesije zato praviloma prenaša. Takšno – običajno, neosebno – je bilo tudi obravnavano najemno razmerje, zato je pravico najema spornega zemljišča toženec podedoval po očetu (najemniku).
ZDR-1 člen 6, 7, 8, 47. OZ člen 179. Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost člen 9, 15. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 17. Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi člen 14. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) člen 18, 25.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - znižanje plače - odvračalni učinek - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - diskriminacija
Prenos pojmov evropske ureditve o učinkoviti, sorazmerni in odvračilni odškodnini v ZDR-1 oziroma pojma odvračilnosti, kot ga razume evropsko pravo preko razlage SEU, ne predstavlja posebne in samostojne podlage oziroma kriterija za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru diskriminacije in v našem pravu tudi trpinčenja, ki bi zahteval kaj več kot popolno odškodnino za (v konkretnem primeru) nepremoženjsko škodo žrtvam diskriminacije in trpinčenja. Tako tudi nekoliko drugačna opredelitev ZDR-1 v zvezi z odmero višine denarne odškodnine več ali manj še vedno ostaja v okvirih klasičnega odškodninskega prava in se povezuje z odmero odškodnine po OZ. Zakonodajalec ob prenosu evropske ureditve in prakse SEU v naš pravni sistem kljub nakazanemu namenu v obrazložitvi prvega predloga zakona dejansko ni drugače uredil načela odvračilnosti, kot ga pozna evropska ureditev. Ob navedbah iz predloga zakona o sankcioniranju in priznanju preventivne in kaznovalne funkcije, kar pomeni odstop od pravil splošnega civilnega prava, zakonodajalec tega v tekstu zakona ni ponovil, niti ni nadgradil evropske ureditve, saj v besedilu zakona ni določil odškodnine kot sankcije, temveč odškodnino, ki ostaja v okvirih klasičnega odškodninskega prava. Zakonodajalec tudi ni uvedel posebnih meril, ki bi se morda lahko upoštevala pri odvračilni funkciji odškodnine in na ta način te ureditve ni nadgradil.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - zakonito dedovanje - obstoj oporoke - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - podlage odškodninske odgovornosti - opustitev vložitve pravnega sredstva - dediščinska tožba - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - protipravnost - dopuščena revizija
Res je sicer, da v sodni praksi velja stališče, da če oškodovanec opusti pravno varstvo, s katerim lahko uveljavi odpravo posledic protipravnega ravnanja nosilca oblasti, ima ta opustitev učinek pretrganja vzročne zveze (glej npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 827/2008, II Ips 1014/2007, III Ips 105/2007). Vendar pa to pravilo ni absolutno - vprašati se je treba, ali je imel udeleženec postopka na voljo učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi konkretno dosegel odstranitev protipravnega ravnanja in njegovih posledic.
ZD člen 59, 60, 126, 126-2, 126-4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - dedna nevrednost - oporočna sposobnost - poslovna sposobnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
V postopku po 357a členu ZPP ni dopustno posegati v vsebinsko presojo, ali so podani pogoji za napotitev na pravdo. To je odvisno od tega, ali so med dediči sporna dejstva ali pravo (v zvezi z vrednostjo nekaterih parcel – kar je pomembno v kompleksni enačbi izračunavanja nujnih deležev po dveh zapustnikih).
Ustna oporoka je izredna oblika oporoke, ki jo lahko oporočitelj izjavi le v izrednih razmerah pred dvema istočasno navzočima pričama, pri čemer je bistveno, da oporočitelj ni mogel napraviti oporoke v pisni obliki. Izredne razmere so lahko objektivne ali/in subjektivne; gre za vprašanje okoliščin posameznega primera. Težišče pri presoji izrednih razmer je na stanju v trenutku, ko se je oporočitelj odločil, da napravi/izjavi ustno oporoko.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbe ZD in ZPP, ko je odločilo, da obstaja procesna nujnost, da v postopku za ugotovitev, da denarni znesek sodi v zapuščino, in za vrnitev tega zneska v zapuščino, sodeluje tudi dedič, ki se je dedovanju v korist sodediča odpovedal.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - dedič - sposobnost za sodelovanje v postopku - procesna sposobnost dediča
Iz ravnanja sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da sodišči ne bi ves čas postopka ustrezno pazili, da je dedič sposoben za samostojno nastopanje v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00043455
ZD člen 141, 222. URS člen 26. SPZ člen 43, 269. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - vmesna sodba - povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - dediščinska tožba - opustitev vložitve pravnega sredstva - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je zaradi opustitve vložitve dediščinske tožbe po 141. členu ZD nasproti sodedičem pokojnega prišlo do pretrganja vzročne zveze med nepravilnim ravnanjem državnega organa in vtoževano škodo.
Ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je bilo zaradi umanjkanja aleatornosti podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo. Ker to pomeni, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju le navidezna, v resnici pa sta stranki sklenili darilno pogodbo (prvi in drugi odstavek 50. člen OZ), se odpira vprašanje prikrajšanja nujnega deleža in vračanja darila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00042961
ZD člen 61. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - oporoka - veljavnost oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oblikovanje volje - sposobnost za razsojanje - slabo zdravstveno stanje - demenca - sila in grožnja - nemoralno ravnanje - neodpravljiva nesklepčnost
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sestava oporoke zakonitega dediča v primeru namerne zlorabe bolnega in opravilno nesposobnega oporočitelja z namenom pridobiti si premoženjsko korist, na drugi strani pa prikrajšati ter z dedovanja izključiti drugega zakonitega dediča, predstavlja moralno nevzdržno ravnanje, ki terja za posledico ničnost take oporoke.
dopuščena revizija - dedovanje - ustna oporoka - veljavnost oporoke pred pričami - izredne razmere - pravni standard - pravica do izjave
Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) Ali je bil glede na dejanske ugotovitve v obravnavanem primeru pravilno napolnjen in uporabljen pravni standard izrednih razmer v smislu določbe 72. člena Zakona o dedovanju; (2) Ali je bila zaradi opustitve obravnavanja trditve o pričakovanosti nastanka subjektivnega stanja, ki po izpodbijani pravnomočni sodbi pomeni izredne razmere, zagrešena kršitev postopkovnih pravil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima neiztožljivost terjatve zoper Republiko Slovenijo, ki v skladu s prvim odstavkom 142.a člena ZD ne odgovarja za zapustnikove dolgove, za posledico prenehanje terjatve in hipoteke.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje - zapuščinski postopek - dovoljenost pritožbe - nepravočasna pritožba - zavrženje pritožbe - ustaljena sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse - razveljavitev sklepa
Zakon o dedovanju v tretjem odstavku 173. člena vsebuje pooblastilo pritožbenemu sodišču, da lahko upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb.
Obrazložen odstop od sodne prakse pomeni v prvi vrsti, da se sodišče s predhodnimi zavezujočimi odločbami vsebinsko sooči ter nosilno stališče predhodnih odločb argumentirano ovrže. Tega pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni storilo. Pritožbeno sodišče je predhodne odločbe istega sodišča, sprejete v bistveno enakih zadevah, v celoti obšlo ter namesto tega navedlo samostojne razloge, ki z razlogi predhodnih odločb ne polemizirajo. Ne pojasnijo torej, zakaj naj bi bile predhodne odločbe napačne. Razlogi, ki jih je navedlo, pravno ne utemeljujejo nujne potrebe po odstopu od ustaljene prakse in torej niso prepričljivi.
Izpodbijana odločitev o zavrženju pritožbe v okoliščinah konkretnega primera je zato v nasprotju z vsebino tretjega odstavka 173. člena ZD, kakršna se je v primerljivih zadevah oblikovala v sodni praksi. V skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP (v povezavi z drugim odstavkom 391. člena ZPP), je Vrhovno sodišče zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, sklep pritožbenega sodišča o zavrženju pritožbe razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek. V ponovljenem postopku naj pritožbeno sodišče pritožbo, ki jo je vložila domnevna zakonita dedinja, upošteva.