ničnost oporoke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazno breme - formalna dokazna ocena - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku
Sodna praksa se je že izrekla, da se dokaz z izvedenskim mnenjem iz druge zadeve lahko uporabi tudi v drugem – pravdnem postopku, v primeru, če so pravdne stranke imele možnost sodelovati v postopku, kjer je bilo izvedensko mnenje izdelano. Prav za takšen primer pa v spornem primeru gre. Po dejanskih ugotovitvah sodišča druge stopnje, na katero je revizijsko sodišče vezano, so namreč pravdne stranke imele možnost sodelovati in so tudi sodelovale v postopku, kjer sta bili navedeni izvedenski mnenji glede spornosti podpisa na oporoki tudi izdelani, in sicer v škodo tožencev. Torej so imeli tudi toženci v denacionalizacijskem postopku možnost obravnavanja navedenih dveh izvedenskih mnenj, ki nedvoumno potrjujejo dokazne zaključke sodišča druge stopnje o nepristnosti podpisa na oporoki.
Sodišče druge stopnje ni uporabilo napačen (prenizek oz. preblag) dokazni standard pri ocenjevanju oz. upoštevanju izvedenskih mnenj.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 64, 76.
dopuščena revizija - pisna oporoka pred pričama - navzočnost prič - vsebina oporoke - zahtevek za ugotovitev ničnosti - utemeljenost zahtevka - ničnost in izpodbojnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zapustnik pisne oporoke pred pričama (po 64. členu ZD) ne podpiše v njuni navzočnosti in je to razvidno že iz vsebine oporoke, zahtevek za ugotovitev ničnosti utemeljen.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - smrt očeta - prvi dedni red - pastorek - napačna uporaba materialnega prava - pritrdilno ločeno mnenje - ugoditev reviziji - svaštvo - pravni pojem
Pastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se lahko ZK-lastnik, ki ga dediči tožijo na izročitev nepremičnin, ki so bile pridobljene na podlagi dedovanja, uspešno brani z ugovorom priposestvovanja.
nepravdni postopek - zapuščinski postopek - sklep o napotitvi na pravdo - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZD v zapuščinskem postopku ne predvideva revizije. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
dedovanje - ugotovitev vrednosti zapuščine - dovoljenost pritožbe - sklep o razveljavitvi sklepa o dedovanju - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - stroški strank s prihodom na sodišče
Pritožba po 357.a členu ZPP je dovoljeno pravno sredstvo tudi zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sklep o dedovanju in vrne zadevo sodišču prve stopnje.
(Popolna) izenačitev stroškov posameznih udeležencev ne more biti merilo za presojo utemeljenosti razveljavitve prvostopenjske odločitve, zlasti pa ti razlogi ne morejo pretehtati v primerjavi z zagotovitvijo učinkovitega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja z opravo naroka pred sodiščem druge stopnje in (takojšnjo) pravnomočno odločitvijo v zadevi. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje nekatere dokaze že izvedlo in "jih mora le še oceniti," v konkretnem primeru govori v prid obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Glede na to, da je že ugotovljen obseg zapuščine, pa ni videti razlogov, da bi zgolj njena cenitev (ugotovitev čiste zapuščine) in ugotovitev obračunske vrednosti (pri čemer gre za računsko operacijo) ob že ugotovljenih dednih deležih bistveno posegala v ustavno pravico strank do pravnega sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - zapuščinski postopek - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot zapustnik - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča
Pokojničina zaposlitev na sodišču, pred katerim je v teku zapuščinski postopek po njej, ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi zbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča. Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, kjer se pretežno razpravlja o nespornih dejstvih.
V tu obravnavani zadevi pokojna niti ni stranka zapuščinskega postopka, temveč je objekt tega postopka zgolj njena zapuščina. Videz nepristranskosti pristojnega sodišča, upoštevaje še zlasti dejstvo, da delegacije pristojnosti niso predlagale stranke postopka, temveč sodišče sámo, po oceni Vrhovnega sodišča zato ni ogrožen; prav tako ne pieteta pokojne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00024535
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3. ZD člen 172, 172/1, 222.
dopuščena revizija - odgovornost države za delo sodišč - povrnitev premoženjske škode - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - kopija oporoke - opustitev vložitve pravnega sredstva - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je med ravnanjem toženke in vtoževano škodo podana vzročna zveza.
ZD člen 133, 136, 138, 221, 221/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - pozneje najdeno premoženje - obseg zapuščine - sprememba obsega zapuščine - dedna izjava - odpoved dedovanju - pravni interes za tožbo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali se v primerih, ko pozneje najdeno premoženje po njegovi vrsti in/ali vrednosti bistveno spreminja obseg zapuščine, dedna izjava oziroma odpoved dedovanju, podana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, nanaša tudi na kasneje najdeno premoženje;
2. ali je po določbi prvega odstavka 221. člena Zakona o dedovanju pozneje najdeno premoženje vse tisto (nepremično) premoženje, ki spada v zapuščino in ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom o dedovanju, čeprav so nekateri ali vsi dediči vedeli za to premoženje že v času zapuščinske obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00025609
ZD člen 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 8, 128, 128/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 377, 384. URS člen 14, 22, 23.
veljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - napake volje - sposobnost za razsojanje - zmota - nagib - demenca - odvisnost od alkohola - ugovor zastaranja - dokazna ocena - metodološki napotek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega varstva pravic - dopolnilni sklep o stroških - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije
Kljub temu, da je dopolnilni sklep o stroških fizično ločen od odločbe o glavni stvari, saj se nahaja na ločenih listih, ki so bili izdani pozneje in strankama vročeni posebej, še vedno ostaja njen sestavni del v pomenu akcesorne odločbe o stroških, ki je eksistencialno vezana na odločbo o glavni stvari. S tega vidika ni njegov položaj nič drugačen, kot če bi šlo za sklep o stroških, ki bi bil izdan že skupaj z odločbo o glavni stvari. To pomeni, da se z dopolnilnim sklepom postopek ni pravnomočno končal, zato dopolnitev revizije, ki ga izpodbija, ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
Odločilno je, da so bili izvedeni dokazi, vključno s tistimi, ki jih izpostavlja revident, v zadostni meri obravnavani, enako kritično in celovito (o)vrednoteni in na temelju logičnih pravil umeščeni v prepričljivo dokazno oceno, ki je revizijski očitki o domnevnih nepravilnostih ne omajejo. Pri tem je treba upoštevati, da sta odločbi nižjih sodišč koherentna celota, zato je treba zaključke sodišča druge stopnje vselej razumeti tudi v povezavi z razlogi iz prvostopenjske sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00024550
ZPP člen 8, 378.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobra vera - pravni posel - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene
Za konkretno presojo je ključno, da tožnica ni dokazala trditev, s katerimi je utemeljevala svoj tožbeni zahtevek. Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je ravnanje tožene stranke glede na ugotovljeno dejansko stanje prvostopnega sodišča šteti za hujše kršitve zakonite in moralne dolžnosti do zapustnice, ki bi kazali, da so dejansko in objektivno izpolnjeni pogoji za razdedinjenje tožene stranke, kot ga določa 42. člen ZD, da ta ni upravičena niti do nujnega dednega deleža po zapustnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00020065
ZPP člen 95, 98, 226, 334, 334/2, 339, 339/2-14, 387, 387/1-1. ZNP člen 37. ZD člen 179, 179/1, 179/2, 180, 181, 182.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravočasna vloga - pravnomočnost sklepa o dedovanju - klavzula pravnomočnosti - zapuščinski postopek - postopek z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - nepopolna smrtovnica - vabljenje dedičev na zapuščinsko obravnavo - zastopanje dediča - obseg pooblastila odvetniku - dedna izjava - odpoved dednemu deležu
Od stranke postopka ali drugega udeleženca postopka bi bilo pretirano zahtevati, da bi moral preverjati, ali je sodišče dan nastopa pravnomočnosti ugotovilo pravilno. Stranka postopka ali drug udeleženec postopka se lahko upravičeno zanese na klavzulo pravnomočnosti in iz nje izhajajoč datum nastopa pravnomočnosti.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - darilna pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - pomota - predmet pogodbe - pravnomočen sklep o dedovanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - ugotovitev obstoja lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek - pasivna legitimacija - dopuščena revizija
Zaradi okoliščin, da pri sklepanju darilne pogodbe glede spornih nepremičnin ni šlo za napako volje in ne za nesporazum, pač pa zgolj za pomoto pri zapisu izjave volje, da si zdaj spornih nepremičnin obdarjenca nista nikoli lastila in da se je pomota ugotovila šele skoraj dve desetletji po sklenitvi pogodbe, je po mnenju revizijskega sodišča za presojo, ali je bila pogodba sklenjena, odvisna od ugotovitve, ali je bila za to podana volja pogodbenih strank.
ZPP člen 367, 367/1, 375. URS člen 33, 67. ZD člen 10, 10/4, 12, 28, 28/2, 28/3, 28/4, 28/5.
dedovanje - pravica do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - nujni dedič - zakoniti dedič - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - darilo dediču - darila dana osebam, ki niso zakoniti dediči - smrt zakonitega dediča pred zapustnikom - smrt obdarjenca pred darovalcem - dediči in concreto - dediči in abstracto - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - socialna funkcija lastnine - svoboda testiranja - svoboda razpolaganja inter vivos - varnost pravnega prometa - vstopna pravica - odgovor na revizijo - odgovor na odgovor
Razlaga besedila 28. člena ZD, za katero se zavzema tožnica, torej da bi bila dedinja ali obdarjenka (toženka) prvotnega obdarjenca, ki je umrl pred zapustnico, zavezanka za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, nasprotuje ustavni pravici do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave) ter tudi 1. členu prvega protokola k EKČP.
Ustanova nujnega deleža sama po sebi posega v svobodo testiranja (ki je neločljiv del zapustnikove lastninske pravice). Poseg naj bi bil dopusten zaradi načela dedovanja v družini, kot izpeljavi načela socialne vezanosti lastnine (67. člen Ustave).
Pri pravni ustanovi vračanja daril zaradi prikrajšanega nujnega deleža je ta poseg še hujši. Posega namreč tako v zapustnikovo svobodo razpolaganja inter vivos, kakor tudi v že obstoječo lastninsko pravico obdarjenca. Prvi pogoj za dopustnost takšnega posega je, da je jasno določen v zakonu. Tak primer sta tudi določbi četrtega in petega odstavka 28. člena ZD. Razlaga, za kakršno se zavzema revidentka, pa je razširjujoča razlaga, ki bi napravila še korak dlje pri poseganju v zasebno lastnino zaradi varstva interesov nujnih dedičev. Posegla bi še v lastninsko pravico nadaljnjega pridobitelja (tretje osebe) in to celo mimo časovne omejitve iz petega odstavka 28. člena ZD, s tem pa tudi (vsaj v delu, kjer je šlo za pravnoposlovni prenos) v varnost pravnega prometa.