Prvi zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik, je zahtevek potomca za izločitev tistega dela zapustnikovega premoženja, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi premoženja, in temelji na 32. členu ZD. Drugi zahtevek tožnika, pa je zahtevek za vračunanje daril v dedni delež. Gre torej za zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago in se tudi uveljavljata zoper različno toženo stranko. Ker vrednost nobenega od zahtevkov ne dosega 40.000,00 EUR, revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.
dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril v zapuščino - zastaranje - pripoznava - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - vložitev tožbe
Tožnica si je vse od prve zapuščinske obravnave prizadevala za uveljavitev svojega dednega deleža. Ta njena aktivnost, ki ustreza standardu, ki ga 365. člen OZ opredeljuje kot "vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev", je torej tisto, kar je pretrgalo zastaranje. Učinek tega pretrganja pa je tak, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje (in kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče), namreč, da v takih primerih začne zastaranje znova teči šele od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan (tretji odstavek 369. člena OZ).
ZPP člen 357, 370, 370/3. ZD člen 79, 79/3, 82, 82/1, 82/2, 85, 85/1, 85/2, 86.
volilo - oporoka - volilo z odložnim pogojem - izpolnitev odložnega pogoja - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje
Vrhovno sodišče se strinja s stališčem obeh sodišč, da predstavlja zapis v pokojnikovi oporoki o zadolžitvi pokojne C. A., da v primeru prodaje ali drugačne odsvojitve stanovanja izplača tožniku v roku enega meseca po prenosu lastništva 1/4 vrednosti stanovanja, volilo z odložnim pogojem. Ker pokojna C. A. stanovanja do svoje smrti ni odsvojila, se pogoj ni izpolnil. Drugačno revizijsko stališče, da je s smrtjo pokojne C. A. to breme postalo tožnikova obligacijska terjatev do prvega toženca, je zmotno.
OZ člen 51, 82. ZN člen 47, 47-4, 48. ZD člen 104, 146, 146/2, 146/3.
pravna narava sporazuma - pogodba o pričakovani dediščini - obljuba darila - ničnost - obličnost - notarski zapis - skupen namen pogodbenikov
Tožnica je s tožbo z dne 17. 9. 2012 od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženec dolžan na podlagi pisnega dogovora izplačati 128.394,66 EUR, kar predstavlja polovico vrednosti denarnih sredstev na dveh bančnih računih, ki jih je podedoval po pokojni A. A.. Tožnica je trdila, da gre za povrnitev stroškov in plačilo nagrade za njeno skrb za pokojnico. Toženec je z nasprotno tožbo od sodišča zahteval, naj ugotovi, da je ta dogovor ničen.
Sodišče prve stopnje je zahtevka po tožbi in po nasprotni tožbi zavrnilo. Odločilo je, da sporni dogovor ni pogodba o pričakovani dediščini (104. člen ZD), ki je po zakonu neveljavna, niti obljuba darila, ki bi morala biti sklenjena v obliki notarske listine. Ocenilo je tudi, da dogovor ne nasprotuje ustavi, prisilni predpisom ali morali, zato je toženčev zahtevek za ugotovitev ničnosti dogovora zavrnilo. Odločilo je, da gre za dogovor o prenosu dednega deleža na tretjo osebo (tretji odstavek 146. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), ki pa bi moral biti po drugem odstavku 146. člena ZD overjen. Poudarilo je, da je takšna oblika predpisana ad valorem, da teorija o realizaciji zato ne pride v poštev in je zavrnilo tudi zahtevek po tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00013307
URS člen 22, 23. OZ člen 20, 325, 326, 454, 454/1, 467, 467/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZPP člen 339, 339/2-8. ZPDS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZZK-1 člen 31, 31/1. ZD člen 142, 142/3, 145, 145/1, 145/2.
sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - izpolnitvena obveznost - izročitev nepremičnin - upniška zamuda - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - preprečitev uporabe nepremičnine - dopustitev - neveljavnost sporazuma - razdrtje pogodbe - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - obrazložitev sodne odločbe - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker nepremičnina v njo še ni bila vpisana, je za prenos lastninske pravice potrebno zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa (tudi) vpis v zemljiško knjigo.20 Drugačno revizijsko stališče (da je bil tudi v tem primeru za učinkovit prenos lastninske pravice potreben tabularni vpis) je neutemeljeno.
Vrhovno sodišče poudarja, da je odtujitelj v primeru nevpisane nepremičnine (posameznega dela zgradbe oziroma stavbe) moral za učinkovit prenos lastninske pravice storiti vse, kar je glede tega v tistem trenutku lahko: če je šlo za večkratne zaporedne prenose lastninske pravice je moral glede vsakega vmesnega prenosa izročiti listino, ki bi bila lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice na taki nepremičnini, in sicer ne glede na to, ali je bila izročitev teh listin izrecno dogovorjena ali ne. Le takšna izpolnitev je namreč pridobitelju ob vpisu nepremičnine (etažne lastnine) v zemljiško knjigo zagotavljala vknjižbo njegove lastninske pravice.
Pri obveznosti iz VI. točke Sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja gre za dopustitev kot pasivno izpolnitveno ravnanje (negativno obveznost), pri katerem mora dolžnik trpeti določene posege v njegovo pravno sfero. Taka obveznost je pravilno izpolnjena (izpolnjevana), če dolžnik ostane pasiven. Kršena je, če dolžnik stori (aktivno) dejanje, s katerim prepreči oziroma ovira poseg (ravnanje) upnika v njegovo sfero, glede katerega se je zavezal, da ga bo dopuščal. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bilo mogoče (vsaj) tožbo za izročitev nepremičnine v izključno (so)posest toženk oziroma tožencev opredeliti kot kršitev obravnavane dopustitvene obveznosti. Tudi če tožnica res „ekskluzivno“ sama oziroma skupaj s tretjim tožencem uporablja vikend, tožba, ki ji uporabo odreka v celoti, lahko pomeni kršenje obveznosti dopustitve v Sporazumu dogovorjene uporabe.
Ko instančno sodišče sicer potrdi odločitev sodišč nižjih stopenj, vendar svojo odločitev utemelji na drugačnem pravnem stališču, oziroma v primeru, ko jo sicer utemelji na stališču, s katerim je deloma utemeljena tudi sodba sodišča nižje stopnje, vendar iz te sodbe posebni razlogi za takšno stališče tudi ne izhajajo, vsebina obveznosti do obrazložitve za instančno sodišče ne more biti bistveno ožja od obveznosti sodišča nižje stopnje.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik pokazal, da pokojnica res ni imela volje napraviti oporoke in je bil zapis narejen v šali, pa je pravilen materialnopravni sklep obeh sodišč, da je oporoka nična.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00005906
ZTLR člen 33. OZ člen 190, 198. ZZZDR člen 124, 124/2, 126, 133. ZD člen 142, 142/2. ZPP člen 180, 180/3.
dopuščena revizija - dedovanje - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - pogoji za izločitev nepremičnega premoženja iz zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - obljuba - ustni dogovor o skupni gradnji - neupravičena pridobitev - preživljanje staršev
Vse navedbe prvega toženca so ostale usmerjene v zatrjevanje in dokazovanje njegovega vložka (v obliki nege in oskrbe zapustnice) k ohranitvi premoženja zapustnice, saj bi se ji to v primeru njene namestitve v ustrezen socialnovarstveni zavod ali strokovne pomoči delavcev takega zavoda na domu, zmanjšalo zaradi poplačila terjatev za tovrstne storitve. To pa je obogatitveni zahtevek, katerega pravni temelj je v določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in ne v določbah ZZZDR o preživljanju starše. Preživninska obveznost polnoletnih otrok, da po svojih zmožnostih preživljajo svoje starše, namreč nastopi, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti ter niso podane okoliščine iz drugega odstavka 124. člena ZZZDR (124. člen ZZZDR). Materialnopravno zmotno je zato stališče izpodbijane sodbe o neuporabi določb 190. člena in 198. člena OZ.
Petletna vsakodnevna in celodnevna oskrba bolne matere, ki je v vsem odvisna od pomoči drugih, presega običajno nudenje pomoči staršem in tudi presega izpolnjevanje naravne in moralne dolžnosti otrok do svojih staršev.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - procesna skrbnost stranke v postopku - pravica do sodnega varstva
Usmerjenost pravdnega sodišča k vsebinskemu odločanju, ki je sledilo napačnemu pravnemu pouku zapuščinskega sodišča, nujno vodi k sklepu, da razlogi za napačno oblikovanje tožbenega predloga niso bili samo na strani tožnic. K temu je v odsotnosti ugovora nesklepčnosti s strani toženca bistveno prispevalo sodišče s svojimi opravljenimi procesnimi dejanji, katerih namen je bil preveriti resničnost trditev strank, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva v predmetnem sporu. Poznavanje prava ni samo dolžnost strank, ampak tudi in predvsem sodišča. Razlaga pravnega standarda procesne skrbnosti, po kateri se od stranke zahteva, da kljub ustvarjanju lažnega vtisa o sklepčnosti tožbenega zahtevka s strani sodišča nosi negativne posledice svojega ravnanja, češ da je oblikovanje tožbenega zahtevka njena stvar, bi bila v nasprotju z ustavnim jamstvom pravice do sodnega varstva.
Kljub nekaterim drugačnim odločitvam v starejši sodni praksi, se je ustalilo stališče, da stranka nima a priorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjane z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.
Za presojo, ali v konkretni zadevi dvom ni takšne stopnje, da bi zavrnitev predloga za postavitev drugega izvedenca predstavljala metodološko (spoznavoslovno) kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja in s tem procesno kršitev, je bistveno, da strokovna stališča izvedenca C. ne vzbujajo nobenega resnega dvoma v zaključek, da sporna oporoka ni ponaredek.
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo prvi odstavek 127. člena ZD, da posledice dedne nevrednosti oporočnega dediča nimajo pravnih posledic za zakonite dediče zapustnika in zato tožnik nima interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, ki je umrl med zapuščinskim postopkom,
- ali je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče druge stopnje v izreku tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik nima pravnega interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, čeprav ga je na pravdo napotilo zapuščinsko sodišče s sklepom, s čimer izkazuje interes za to pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005924
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 45, 45/1, 45/2. ZD člen 210.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - darilna pogodba - predmet pogodbe - pravnomočen sklep o dedovanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - ugotovitev obstoja lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialnopravno pravilno presodilo, da ni utemeljen tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je lastnik nepremičnin parc. št. 262/0 in 268/0, obe k .o. ..., do celote.
ZKZ člen 18, 18/1. ZDKG člen 1, 2, 2/1, 5, 21, 21/3, 21/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - oporočno dedovanje - dedovanje zaščitenih kmetij - solastninska pravica na nepremičnini
Oporoka je nična v delu, v katerem je oporočiteljica razpolagala s svojimi nepremičninami, ki sodijo v zaščiteno kmetijo tako, da bi bila zaščitena kmetija po njeni smrti v solasti sorojencev, saj takšnega z oporoko vzpostavljenega solastninskega stanja ZDKG ne določa kot dovoljenega.
OZ člen 557. ZD člen 9, 117. SPZ člen 9, 43, 43/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - zapuščina brez dediča - kaduciteta - dobra vera - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Kaducitetni sklep ne ustanavlja lastninske pravice države na originaren način. Država le dobi vse zapustnikovo premoženje, tako aktivo in pasivo, in sicer v trenutku zapustnikove smrti (za nazaj).
sodna praksa - dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gadnji - gradnja na tujem svetu - vlaganja v nepremičnino
Da bi graditelj v primeru skupne gradnje pridobil (so)lastninsko pravico na nepremičnini, je bistven element dogovor, ki ustvarja spremembo (so)lastninske pravice, pri čemer ni nujno, da bi bila v primeru dogovora o solastnini z dogovorom določena tudi že višina novih solastninskih deležev. Ker takega dogovora med pravdnimi strankami in zapustnico po ugotovitvah nižjih sodišč ni bilo, je pravilen materialnopravni sklep, da ni bilo sporazuma o stvarnopravnih učinkih skupne gradnje. To pa ne pomeni, da bi bilo v obravnavani zadevi mogoče uporabiti pravila o gradnji na tuji stvari iz 25. člena ZTLR. Utrjeno stališče novejše sodne prakse je, da dogovor o gradnji, in še toliko bolj sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji izključuje uporabo določb o izvirni pridobitvi lastninske pravice.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - notarski zapis - obličnost - ničnost
Ob ugotovljenih pravno pomembnih dejstvih sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbe ZN, ko sta ugotovili, da pri sestavljanju spornega sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju niso bila prekršena obličnostna pravila. Bistveni razlogi v obeh sodbah so razumljivi, si ne nasprotujejo in omogočajo preizkus zakonitosti in pravilnosti.
pristojnost za zapuščinsko obravnavo - stalno prebivališče zapustnika v tujini - obstoj premoženja zapustnika
Tovrstna določitev krajevne pristojnosti (forum ordinatum) je običajno povezana tudi s smotrnostjo postopka, ki narekuje, da se postopek nadaljuje brez nepotrebnih zastojev. Stvarno pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je že izvedlo večino relevantnih procesnih dejanj in se seznanilo z zadevo. Zato je smotrno, da to sodišče tudi nadaljuje zapuščinski postopek.
krajevna pristojnost - zapuščinski postopek - določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču
Vrhovno sodišče določi, katero sodišče je krajevno pristojno za zapuščinski postopek, če ni podana nobena od okoliščin, na podlagi katerih se ugotovi krajevno pristojno zapuščinsko sodišče.
Presoja višjega sodišča, da bi se oporočna razpolaganja po vračunanju daril nujnemu dediču zmanjšala za sorazmerno manjši del vsem oporočnim dedičem, je materialnopravno pravilna; četudi so dediči zoper upnika navadni sosporniki, pa so glede višine obveznosti vsi v enakem pravnem položaju - upniku odgovarjajo do višine dolžniku pripadlega in neuveljavljanega nujnega deleža (6.546,00 EUR) iz podedovanega premoženja.