ZPP člen 213, 213/2, 243, 254, 254/2, 254/3, 287, 287/2, 339, 339/2-8. URS člen 22.
dedovanje - veljavnost oporoke - pravica do izjave v postopku - dokazni predlog - pristnost podpisa oporočitelja - izvedenec grafolog - razlogi za postavitev novega izvedenca - izpodbijanje izvedenskega mnenja - dokazovanje - zaslišanje priče - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Pravico do izvedbe dokazov je v skladu z zahtevami po učinkovitosti, pospešitvi in ekonomičnosti postopka mogoče omejiti tudi z izključitvijo izvedbe dokazov, ki so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V to kategorijo sodijo predlagani dokazi z zaslišanjem prič za ugotavljanje dejstva, ki ga je zaradi posebnih strokovnih znanj mogoče ugotoviti le s pomočjo ustreznega izvedenca, ali če že iz navedb predlagatelja dokaza izhaja, da predlagana priča o relevantnem dogodku sploh ne more nič vedeti.
Ker je tožnica dopolnjenemu izvedenskemu mnenju le pavšalno ugovarjala, se nižji sodišči do takšnih pripomb nista bili dolžni vsebinsko opredeliti. Potreba, da sodišče v pravdi angažira še novega izvedenca iste ali podobne stroke, mora biti utemeljena z razumnimi razlogi. Zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami prvega izvedenca ni tak razumen razlog.
Že zakonska sistematika kaže, da je vstopna pravica institut zakonitega dedovanja. Kadar oporočitelj ne določi substituta dediča, v oporoki določeni dedič pa umre pred oporočitejem, pride do zakonitega dedovanja.
Stališče, da ima tožnik pravni interes za tožbo, nima pa pravnega interesa po materialnem pravu, je notranje protislovno in nelogično, odločitev, ki temelji na tem stališču, pa obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
pridobitev lastninske pravice na stanovanju - privatizacija stanovanj po SZ - pogodba - soglasje volj - izjava volje - obljuba - pridobitev lastninske pravice - obseg zapuščine - izločitveni zahtevek - povečanje zapustnikovega premoženja - obstoj pridobitne skupnosti
Prispevek v višini kupnine za stanovanje je zgolj posamičen, enkraten prispevek tožnika pri nakupu posamezne stvari, ki se je sicer odrazil v povečanju materinega premoženja, a ne kot rezultat dejanske pridobitve skupnosti, ki bi tožnika upravičeval do izločitvenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00012562
URS člen 23, 23/1. ZD člen 59, 60, 61.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - napake volje - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - procesna skrbnost stranke v postopku - materialno procesno vodstvo in njegove meje - sprememba sodne prakse - sodba presenečenja - rok za izpodbijanje oporoke - zastaranje zahtevka - pravica do sodnega varstva
Obravnavana procesna situacija, ko je sodišče prve stopnje brez oprave materialnega procesnega vodstva izvedlo dokazni postopek in o (nepravilnem) zahtevku vsebinsko odločilo, je ireverzibilna in jo je mogoče presojati zgolj ex post, ob tehtanju položaja ene in druge stranke. Ob zavrnitvi tožbenega zahtevka na pritožbeni stopnji zaradi nesklepčnosti bi tožnici sicer imeli možnost vložitve nove, sklepčne tožbe, vendar bi bili pri tem zaradi poteka časa izpostavljeni zastaranju svojega zahtevka. Takšna posledica bi bila, upoštevaje, da nepravilno postavljena zahtevka niti sodišče prve stopnje niti nasprotna stranka nista zaznala, nesorazmerna in bi pomenila poseg v njuno pravico do učinkovitega pravnega varstva. Obenem pa vsebinska presoja zahtevka ne bo posegla v položaj tožene stranke, saj ta pravilnosti postavljenega zahtevka ni nasprotovala, pri čemer sta ji bila predmet in razlogi izpodbijanja vseskozi znana.
Smisel oporočnih prič ni samo v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa, temveč da lahko kot priči dogodka na podlagi svojega neposrednega opažanja, torej kot očividca potrdita, kar sta neposredno zaznali.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZD člen 32, 32/1, 32/2.
izločitev iz zapuščine - delo in vlaganja v tujo nepremičnino
Vrhovno sodišče glede na dejanske ugotovitve pritrjuje zaključku nižjih sodišč, da pri adaptacije hiše in ureditvi okolice ni šlo za takšno skupno delovanje in vlaganje tožnika in pokojnice, ki bi vodilo v priznanje zahtevka po 32. člena ZD. Tožnikova vlaganja predstavljajo vlaganja v tujo nepremičnino, pri čemer pa trditev o dogovoru, da bo po končani gradnji del pokojničinih nepremičnin postal tožnikova (so)last, tožnik ni niti zatrjeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00010025
ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4. ZMZPP člen 79.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zapuščinska obravnava - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - bivališče zapustnika v tujini - slovenski državljan
Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00009056
ZPP člen 8, 339, 339/2-8, 370, 370/3. OZ člen 190, 190/1.
obseg zapuščine - terjatev do zapuščine - dvig sredstev z računa zapustnika - neupravičena pridobitev - dokazna ocena
Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da so bila sporna denarna sredstva (ki so bila v trenutku zapustničine smrti vezana na njeno ime in po izteku vezave prenesena na revidentov račun) v lasti zapustnikov, je posledično pravilen njun zaključek, da spadajo v zapuščino po obeh zapustnikih in da je revident dolžan ta znesek vrniti v zapuščino skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00009127
ZD člen 177, 177/1, 177/4. ZMZPP člen 79, 79/1, 79/2.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - zapuščinski postopek - bivališče zapustnika v tujini - obstoj zapuščine v RS - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Predlog za določitev pristojnega sodišča na podlagi četrtega odstavka 177. člena ZD - ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS00020277
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4. ZPVAS člen 8, 9. ZDen člen 12.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti - pozneje najdeno premoženje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - prebivališče zapustnika v tujini - obstoj premoženja zapustnika - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016609
ZOR člen 73. ZD člen 14, 132.
sporazum o delitvi skupnega premoženja - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - realizacija ustnega dogovora - ničnost - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine - prehod terjatve na dediča - dedovanje - združitev upnika in dolžnika v eni osebi - dovoljenost revizije - izpodbijana odločba - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - delno zavrženje revizije
Realizirana ustna pogodba je bila veljavna (73. člen tedaj veljavnega ZOR). B. A. je s tem pridobil pravico od staršev (oziroma od očeta kot formalnega zemljiškoknjižnega lastnika, čeprav ni bilo sporno, da gre za skupno premoženje obeh) zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik celotne nepremičnine na G. in solastnik četrtine poslovnega prostora E. Ob njegovi smrti (132. člen ZD) pa je vse njegovo premoženje, vključno s terjatvijo zahtevati zemljiškoknjižno dovolilo, prešlo nazaj na starša kot njegova zakonita dediča (14. člen istega zakona). Vpis v njuno korist (oziroma formalno v očetovo korist) je že obstajal, terjatev pa je z združitvijo upnika (formalno očeta kot zemljiškoknjižnega lastnika, dejansko pa obeh staršev) in dolžnika v isti osebi prenehala.
Ne glede na črtanje določbe 31. člena ZDSS-1 se v povezavi s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E, ki v navedenih primerih napotuje na uporabo določb prejšnjega ZPP, tudi določba 31. člena ZDSS-1 še naprej uporablja za individualne delovne spore, pri katerih je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred začetkom uporabe ZPP-E. Drugačno tolmačenje ne bi bilo ustrezno, saj bi povzročilo tudi različen režim prehoda na novo ureditev revizije oziroma dopuščene revizije glede na različne delovne, kolektivne in socialne spore.
OZ člen 360. ZD člen 141, 141/1, 181, 181/1, 206. ZPP člen 394, 394-2.
zapuščinski postopek - dolžnosti sodišča v zapuščinskem postopku - možnost sodelovanja stranke v postopku - nepopolna smrtovnica - kdo so nujni dediči - ugotovitev dedičev - objava oklica - uveljavljanje dedne pravice - rok za uveljavljanje pravice do dediščine - zastaranje - subjektivni zastaralni rok - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - dopuščena revizija
Tožnika, ki sta titularja dediščine, ipso iure pridobljene z zapustničino smrtjo, pred izdajo deklaratornega sklepa o prehodu premoženja na državo, ko je desetletni rok iz prvega odstavka 141. člena ZD že potekel, nista imela nobene realne možnosti uresničiti pravno varstvo s (kvazi) dediščinsko tožbo. Specifične okoliščine primera zapolnjujejo pojem nepremagljive ovire (360. člen OZ), zaradi katerih tožnika nista mogla zahtevati izpolnitve obveznosti, zato zastaralni rok, dokler so ovire trajale, ni mogel teči.
Smrtovnica za pokojno A. A. je bila nepopolna. Zapuščinsko sodišče se ne more zanesti na nepopolno izpolnjeno smrtovnico, ampak se morasamo prepričati (na primer s poizvedbo v matični rojstni knjigi), kdo so dediči zapustnika. Ukrep vabljenja potencialnih dedičev z oklicem v Uradnem listu RS (206. člen ZD) se lahko uporabi šele subsidiarno, če se dedičev na drug primeren način ne da ugotoviti.
Prvi zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik, je zahtevek potomca za izločitev tistega dela zapustnikovega premoženja, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi premoženja, in temelji na 32. členu ZD. Drugi zahtevek tožnika, pa je zahtevek za vračunanje daril v dedni delež. Gre torej za zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago in se tudi uveljavljata zoper različno toženo stranko. Ker vrednost nobenega od zahtevkov ne dosega 40.000,00 EUR, revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.
dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril v zapuščino - zastaranje - pripoznava - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - vložitev tožbe
Tožnica si je vse od prve zapuščinske obravnave prizadevala za uveljavitev svojega dednega deleža. Ta njena aktivnost, ki ustreza standardu, ki ga 365. člen OZ opredeljuje kot "vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev", je torej tisto, kar je pretrgalo zastaranje. Učinek tega pretrganja pa je tak, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje (in kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče), namreč, da v takih primerih začne zastaranje znova teči šele od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan (tretji odstavek 369. člena OZ).
ZPP člen 357, 370, 370/3. ZD člen 79, 79/3, 82, 82/1, 82/2, 85, 85/1, 85/2, 86.
volilo - oporoka - volilo z odložnim pogojem - izpolnitev odložnega pogoja - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje
Vrhovno sodišče se strinja s stališčem obeh sodišč, da predstavlja zapis v pokojnikovi oporoki o zadolžitvi pokojne C. A., da v primeru prodaje ali drugačne odsvojitve stanovanja izplača tožniku v roku enega meseca po prenosu lastništva 1/4 vrednosti stanovanja, volilo z odložnim pogojem. Ker pokojna C. A. stanovanja do svoje smrti ni odsvojila, se pogoj ni izpolnil. Drugačno revizijsko stališče, da je s smrtjo pokojne C. A. to breme postalo tožnikova obligacijska terjatev do prvega toženca, je zmotno.