Zaradi nacionalizacije je bil tek priposestvovalne dobe (ki se do nacionalizacije ni iztekla) prekinjen in je ob denacionalizaciji priposestvovalna doba začela teči znova. V obravnavanem primeru, ko bi bila uporaba prehoda skozi vežo lahko zaznana le, če bi toženki tožnico pri tem "zalotili", ni mogoče zavzeti stališča, da je bila posest tožnice navzven vidna. Toženki glede uporabe prehodne veže s strani tožnice nista imeli raziskovalne dolžnosti, ker za njeno uporabo nista vedeli vse do leta 2018, ko je tožnica sama kontaktirala toženki zaradi menjave ključavnice. Tožnica bi do takrat že morala poskrbeti za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo; dejstvo, da tega ni storila, pa ne sme biti v škodo toženkama, ki sta lastninsko pravico pridobili v dobri veri in v zaupanju v zemljiško knjigo.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je predlagateljica, za katero ni bilo sporno, da je na podlagi razlastitvene odločbe UE razlastitvena upravičenka, zavezana k plačilu odškodnine nasprotnemu udeležencu za obdobje od 1. 1. 1999, to je od dejanske razlastitve dalje, ne glede na to, da je nepremičnino od občine prevzela v upravljanje s 1. 1. 2008.