• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL Sklep II Cp 1408/2025
    20.8.2025
    STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00087436
    SPZ člen 33. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
    motenjski spor - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop - motilno dejanje - voda - zdravstvene težave
    Ocena sodišča prve stopnje, da je začasna odredba še vedno potrebna in ni podlage za njeno razveljavitev, četudi je toženec po izdaji začasne odredbe ravnal v skladu z njo, ne prepriča, saj toženec trdi, da do zatrjevanega motilnega dejanja sploh ni prišlo. Razlog, da je tožnica po izdaji začasne odredbe imela na voljo toplo vodo, pa je v tem, da topla voda takrat ni bila porabljena s strani drugih uporabnikov.
  • 202.
    VSM Sodba in sklep I Cp 511/2025
    19.8.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00087730
    SPZ člen 48. ZTLR člen 33. ZZZDR člen 59.
    vlaganje v nepremičnino - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - stvarnopravni zahtevek - zastaranje zahtevka
    Zaključek sodišča prve stopnje, da je predmetni zahtevek zastaral, je materialno pravno zmoten, saj navedenega denarnega zneska ni mogoče obravnavati kot obligacijskega po takratnem ZOR oz. niti po sedanjem OZ.

    Tožnica uveljavlja izplačilo svojega deleža na skupnem premoženju skladu z 59. členom ZZZDR.

    Tožnica namreč uveljavlja civilno delitev tega premoženja tako, da ji večinski lastnik izplača delež, ki predstavlja delež na skupnem premoženju. Zgolj zaradi vtoževanja denarnega zneska, ki predstavlja ekvivalent njenega deleža na skupnem premoženju, ki sta ga s tožencem vlagala v premoženje tretje osebe, zahtevek ne izgubi stvarnopravne narave in zaradi tega spor ne postane obligacijski.
  • 203.
    VSL Sodba II Cpg 288/2025
    18.8.2025
    POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00087130
    SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2.
    pogodba o upravljanju - skupni deli stavbe - zakonske dolžnosti upravnika - dobava električne energije - pogodba o dobavi električne energije
    Med posle, potrebne za nemoteno uporabo skupnih delov stavbe, sodi tudi zagotavljanje električne energije. Brez rednih dobav elektrike redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov ni mogoče. Zato je tožnica imela podlago za sklenitev pogodbe za dobavo električne energije že na podlagi Pogodbe, po kateri je dolžna skrbeti za nemoteno uporabo skupnih delov.
  • 204.
    VSL Sklep II Cp 1880/2024
    13.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00087093
    SPZ člen 70, 70/5. ZPP člen 115, 242, 337.
    razdružitev solastnega premoženja - razdelitev solastnih nepremičnin - sodni cenilec - cenitev nepremičnine - cenilno poročilo - nedovoljena pritožbena novota - predlog za preklic naroka

    Skladno z določbo 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. V tem primeru mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.

  • 205.
    VSL Sklep III Cp 1303/2025
    7.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00087251
    ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/6, 28, 32. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - stanovanje - posamezni del stavbe - splošni skupni del - pripombe na elaborat - neopredelitev do odločilnih dejstev - delitev stvari
    V izpodbijanem sklepu, s katerim je ugotovilo, da je elaborat primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin, bi sodišče moralo odgovoriti, zakaj je katastrska delitev pritožničinega stanovanja na dva dela primerna in potrebna za rešitev zadeve. Njene sem usmerjene pripombe namreč niso očitno neutemeljene oz. pravno nepomembne. Posebno zato, ker se v tem postopku vzpostavlja nedokončana etažna lastnina.
  • 206.
    VSL Sklep I Cp 985/2025
    7.8.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00087583
    ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-4, 44, 44/1.
    postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - način pridobitve lastninske pravice - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba kriterijev - obseg pripadajočega zemljišča - vsebina upravnih aktov - urbanistični red - stavba, zgrajena pred drugo svetovno vojno (predvojna stavba) - objekt zunanje ureditve - pomožni objekt - stanovanjska stavba - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga
    Pritožbi neutemeljeno očitata neuporabo kriterijev, ki so v zakonu navedeni le primeroma in sodišče niti ni dolžno uporabiti vseh.
  • 207.
    VSC Sklep Cp 125/2025
    7.8.2025
    STVARNO PRAVO
    VSC00086977
    ZPP člen 287, 287/2, 287/3, 339, 339/2, 339/2-8.
    motenje posesti - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave - dokazna ocena - zmotna presoja dokazov
    Razlogi, ki jih je za zavrnitev dokaznega predlaga navedlo sodišče prve stopnje, tako dejansko predstavljajo vnaprejšnjo dokazno oceno zavrnjenega dokaznega predloga. Takšen razlog je po ustaljeni sodni in ustavnosodni praksi nedopusten.
  • 208.
    VSL Sklep I Cp 1708/2024
    31.7.2025
    STVARNO PRAVO
    VSL00086786
    SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 89/3, 90.
    nujna pot - trasa nujne poti - nadomestilo za nujno pot - povezava z javno cesto - poseg v lastninsko pravico - potrebe gospodujočega zemljišča - spremenjene okoliščine
    Soglasje lastnika ni zakonski pogoj za določitev nujne poti.

    Sodišče upošteva vse okoliščine primera tako, da je odločitev čim bolj pravična in sorazmerna, saj nujna pot pomeni velik poseg v lastninsko pravico.

    Sodišče prve stopnje je primerno upoštevalo uveljavljeno stališče teorije, da mora z ustanovitvijo nujne poti nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini.
  • 209.
    VSL Sodba II Cpg 166/2025
    29.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00086679
    SZ-1 člen 2, 24, 30.
    spor majhne vrednosti - upravnik - stanovanjsko poslovna stavba - površina objekta - najemnik - pasivna legitimacija - obratovalni stroški - ključ delitve
    Zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre po SZ-1 za stanovanjsko-poslovno stavbo, je torej pravilen. Ob tem so materialnopravna podlaga plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja določbe SZ-1. Toženkina pasivna legitimacija je v izpodbijani sodbi tako pravilno osnovana na določbi četrtega odstavka 24. člena SZ-1, ki določa primarno obveznost za plačilo vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe v breme najemnika in ne etažnega lastnika.

    Če bi tožnica želela od toženke kot najemnice izterjati ne samo obratovalne stroške, temveč tudi druge stroške (tj. stroške vzdrževanja in upravljanja ter plačila v rezervni sklad) bi - kot je pravilno pojasnjeno v 15. točki obrazložitve sodbe - prvostopenjskemu sodišču morala predstaviti in dokazati (tudi) vsebino najemne pogodbe, ki določa takšno obveznost toženke, pa tega ni storila.
  • 210.
    VSM Sklep I Cp 238/2025
    29.7.2025
    STVARNO PRAVO
    VSM00086848
    ZPP člen 7, 212, 215.
    motenje posesti - ekonomski interes za posestno varstvo - trditveno in dokazno breme

    V zvezi z odlaganjem predmetov (podrtih dreves in motorne žage) in podiranjem dreves (izruvanjem/izkopanjem štora) na nepremičnini tožnice se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali gre za spremembo dejanskega stanja, ki le neznatno ovira tožnico v izvrševanju posesti in je tozadevno pravilno presojalo ekonomski interes tožnice do posestnega varstva. Ekonomski interes posestnika sicer ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti, lahko pa se sodišče v motenjskih pravdah ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali.

  • 211.
    VSL Sklep III Cp 1186/2025
    28.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00087036
    ZPSPP člen 29, 29/3. ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2.
    zahteva za izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor zoper nalog - sklep o razveljavitvi izpraznitvenega naloga - zahteva za obrazloženost ugovora
    V tej fazi postopka je bila naloga sodišča (zgolj) v presoji obrazloženosti (oz. utemeljenosti) toženčevega ugovora. Predhodni preizkus tožbe in s tem tudi aktivne legitimacije tožnikov ter njune pravne koristi, je prepuščen sodišču prve stopnje v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.
  • 212.
    VSL Sklep I Cp 1309/2025
    24.7.2025
    STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00087069
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
    prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
    Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe temelji na presoji, - da je verjetnost terjatve izkazana, - da je izdaja ureditvene začasne odredbe, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom, dopustna le v primerih, ko bi zaradi nastanka težko nadomestljive škode ali sile kasnejše sodno varstvo ostalo brez pomena in je v primeru kasnejše zavrnitve zahtevka možna vzpostavitev prejšnjega stanja, - da tožnica ni verjetno izkazala nastanka težko nadomestljive škode, - da urejevalna začasna odredba ne more temeljiti na tehtanju posledic iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, - da so verjetno izkazane posledice izdane začasne odredbe na toženkini strani težje od posledic neizdaje začasne odredbe na tožničini strani in - da v primeru neizdaje začasne odredbe kasnejše sodno varstvo ne bo ostalo brez pomena.
  • 213.
    VSL Sklep III Cp 1271/2025
    23.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00086890
    ZVEtL-1 člen 30, 30/3.
    postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev postopka - vzpostavitev etažne lastnine - načelo ekonomičnosti postopka
    Načeloma drži, da se po veljavni zakonodaji, ki je citirana v pritožbi, pripadajoče zemljišče lahko ugotavlja tudi k stavbi, ki ni v etažni lastnini. Vendar ni pritožbeno izpodbijano, da za konkretno stavbo že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine, zato bi bilo določanje pripadajočega zemljišča k stavbi v navidezni solastnini nesmiselno, pa tudi ni dopustno na takšen način kopičiti sicer izključujočih pravnih podlag.

    Glede na izvedensko poročilo o tlorisu stavbe in zemljišču pod stavbo, bo sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine moralo skladno s tretjim odstavkom 30. člena ZVEtL-1 ustanoviti stavbno pravico. Vendar jo bodo predlagatelji, če se bo izkazalo, da so lastniki tudi tistega dela zemljišča, ki ga stavbna pravica pokriva, v zato določenih postopkih lahko ukinili oziroma izbrisali, saj očitno ne bo več potrebna.
  • 214.
    VSM Sodba I Cp 400/2025
    23.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00086760
    SZ-1 člen 41, 41/1, 42, 42/1, 44, 44/3, 60, 60/1. SPZ člen 118, 118/4, 119.
    rezervni sklad

    Tožnik je pravilno postavil tožbeni zahtevek glede navedenih vplačil v rezervni sklad tako, da je zahteval plačilo na posebni fiduciarni račun.

  • 215.
    VSL Sodba I Cp 1037/2024
    16.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00086572
    SPZ člen 219, 222.
    delna zamudna sodba - stvarna služnost poti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti po več služečih zemljiščih - priposestvovana stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti poti - enotni sosporniki - pasivna legitimacija - sklepčnost tožbe
    V skladu z ustaljeno sodno prakso lastniki služečih nepremičnin niso nujni in enotni sosporniki.

    Sodišče je drugi toženki pravilno vročilo tožbo in jo opozorilo na posledice, če nanjo ne bo odgovorila. Tudi če je nepremišljeno štela, da njen položaj varuje že odgovor na tožbo prvega toženca ali seznanjenost sodišča z okoliščinami glede poti iz drugih postopkov, ne gre za opravičljivo zmoto, zato mora posledice opustitve odgovora na tožbo nositi sama.
  • 216.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1246/2024
    16.7.2025
    STVARNO PRAVO
    VSL00087109
    ZG člen 17a, 17a/2. ZPP člen 2, 2/2, 8, 21, 21/1. SPZ člen 28, 43, 43/3. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) člen 5, 5/2, 6, 6/2.
    priposestovanje lastninske pravice - opravičljiva zmota priposestvovalca - dobrovernost priposestvovalca - mejna obravnava
    Tožnika namreč ne zahtevata ureditve sporne meje zaradi nejasnosti in neprepoznavnosti mejne linije, temveč lastninsko pravico na točno določenem delu zemljišča. Ker ne gre za primer, kot ga ureja prvi odstavek 21. člena ZPP, jima sodišče ne sme odreči sodnega varstva v pravdi, temveč mora o tožbenem zahtevku odločiti (drugi odstavek 2. člena ZPP). Tudi sicer po sodni praksi nepravdni postopek za ureditev meje ne predstavlja ovire za vložitev lastninske tožbe na podlagi priposestvovanja sporne nepremičnine.
  • 217.
    VSL Sklep III Cp 975/2025
    9.7.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00087591
    ZNP-1 člen 9, 155, 155/2, 155/3.
    solastnina - delitev nepremičnine v solastnini - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - zemljišče v kompleksu - medsebojna povezanost - verjetnost pravice - spor o lastništvu zemljišča - dokazovanje lastništva zemljišč - stanje vpisov v zemljiški knjigi - drugačno zemljiškoknjižno stanje - oblikovanje zahtevka v kasnejši pravdi - prosto oblikovanje tožbenega zahtevka
    Njegovo pravico je štelo za manj verjetno, ker zatrjuje drugačno lastniško stanje te nepremičnine, kot sicer izhaja iz zemljiške knjige kot javne nepremičninske evidence.

    Iz grafičnega prikaza parcel v evidencah GURS, v katere je ob reševanju pritožbe vpogledalo pritožbeno sodišče, je razvidno, da gre pri vseh treh parcelah za strnjen in medsebojno povezan kompleks nepremičnin, kar narekuje enotno in hkratno urejanje lastninskih razmerij na teh nepremičninah, posledično pa je pravilna tudi odločitev o prekinitvi postopka v celoti.
  • 218.
    VSL Sklep II Cp 852/2025
    9.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00086729
    SPZ člen 33. ZPP člen 8, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
    varstvo posesti - motenje posesti - motenje soposesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - soposest - zamenjava ključavnice - souporaba stanovanja - sprememba tožbe - zavrnitev dokaza - ogled - pravica do izjave - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - vzpostavitev prejšnjega stanja
    Sodišče je zaključilo, da je soposest stanovanja potekala na način, da je toženec o svojem nameravanem prihodu obvestil tožnico, ki je njegovo voljo spoštovala. Gre torej za način souporabe stanovanja in se obvestilo o uporabi nanaša na samo vsebino posesti, tožnica pa ima pravico do varstva soposesti na način in v obliki kot jo je imela pred motilnim ravnanjem. Zato je odločitev sodišča o vzpostavitvi v prejšnje stanje tudi v tem delu pravilna.
  • 219.
    VSL Sodba II Cp 786/2024
    9.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
    VSL00086834
    ZUreP-2 člen 206, 206/3, 206/3-3, 207, 207/6. ZPP člen 24, 24/3. OZ člen 190.
    razlastitev nepremičnine - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - razlastitev s plačilom odškodnine - višina odškodnine - oblike odškodnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve - sporazum o odškodnini ali nadomestilu - verzijski zahtevek
    Oblike odškodnine za razlaščeno nepremičnino, ki jih je skladno s šestim odstavkom 207. člena ZUreP-2 mogoče zahtevati v nepravdnem postopku, določa 206. člen ZUreP-2. Ta v 3. točki tretjega odstavka med oblike odškodnine zaradi razlastitve uvršča tudi nadomestilo za škodo zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini. Določba bi bila uporabljiva, če bi tožnica kumulativno izpolnjevala dva pogoja - morala bi biti poslovni subjekt in opravljati poslovno dejavnost.

    V sodni praksi VSRS ni zaslediti stališča, za kakršnega se zavzema tožnica, da bi odškodnina zaradi izgubljenega dobička zaradi razlastitve po ZUreP-2 pripadala tudi fizičnim osebam, ki na razlaščeni nepremičnini niso opravljale poslovne dejavnosti. Upoštevaje izpostavljeno zakonsko podlago in sodno prakso VSRS, takšnim razlaščencem ne pripada odškodnina iz obravnavanega naslova.
  • 220.
    VSL Sklep I Cp 657/2025
    4.7.2025
    ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
    VSL00087125
    SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 426. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 21, 21-2.
    odpoved najemne pogodbe - prenehanje najemnega razmerja - posest stanovanja - soposest stanovanja - motenje posesti - dostopnost stvari posestniku - sodno varstvo posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - dotedanji način izvrševanja posesti - zamenjava ključavnice - protipravno in samovoljno ravnanje - posredna posest - sprememba posestnega stanja - neposredna posest - trditveno in dokazno breme - odškodninski zahtevek v motenjski pravdi - dopustnost spremembe tožbe - odvetniški stroški
    Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, je pomembno zlasti, da je tožnik na stanovanju vseskozi izvrševal posredno posest preko najemnikov in da s samim ravnanjem toženke ni bil bistveno oviran v dotedanjem načinu izvrševanja posesti.

    Po utrjenem stališču sodne prakse tožnik ne more zahtevati sodnega varstva pred motenjem posesti, kadar zatrjevano motilno ravnanje predstavlja le nebistveno spremembo dejanskega stanja, ki nima praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje ustrezno izpostavilo, da vsaka sprememba dejanskega stanja še ne pomeni motilnega ravnanja in ob tem pravilno ovrednotilo, da tožniku ni uspelo zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu, s katerim bi prepričal, da je z očitanim ravnanjem toženke prišlo do dejanskega motenja posesti.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>