NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075036
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 88.
postopek za določitev nujne poti - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujna pot - dostop do javne ceste - pravica do doma - težko nadomestljiva škoda - načelo kontradiktornosti
Odgovor na ugovor je treba (nujno) vročati nasprotni stranki le, če bi predlagatelj v takšni vlogi popolnoma spremenil dejansko podlago, na kateri utemeljuje verjetnost svoje terjatve, in če bi sodišče na tako bistveno spremenjene trditve oprlo svojo odločitev.
Cilj izdaje začasne odredbe je, da se prepreči, da bi se predlagatelju dostop do stanovanjske hiše onemogočal. Ker je ta nujno eksistencialno potreben, lahko njegovo preprečevanje nedvomno privede do nastanka težko nadomestljive škode.
Pritožbeno sodišče se strinja, da sam pisni poziv nasprotnih udeležencev predlagatelju še ne izkazuje nastanka škode, ki bi ga bilo potrebno z izdajo začasne odredbe preprečiti. Vendar je potrebno zadevo obravnavati celostno in upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera. Tudi sodna praksa namreč poudarja, da gre pri težko nadomestljivi škodi za pravni standard, ki ga mora v konkretni zadevi glede na vse okoliščine primera napolniti sodišče, saj zakonsko ni definiran. Pri tem izhaja iz konkretnih in relevantnih dejstev, ki jih navede in izkaže predlagatelj. V obravnavani zadevi tako ne gre spregledati pretekla oviranja uporabe sporne trase. Iz več pričevanj izhaja, da nasprotna udeleženca nista vedno dopuščala uporabe sporne poti in sta njen prehod (tudi že) ovirala. V luči navedenega je sodišče prve stopnje njun pisni poziv upravičeno 'strožje' presojalo ter štelo, da nakazuje večjo verjetnost morebitnih bodočih in ponovnih oviranj dostopa po sporni trasi.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - etažna lastnina - pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca - vsebina pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - poslovni prostor - pravni naslov za prenos pravice - pravno nasledstvo gospodarskih družb
Ker iz navedb iz obravnavanega predloga in listin ne neposredno ne implicitno ne izhaja, da bi bila prodajna pogodba z dne 30. 12. 2003 ter zemljiškoknjižno dovolilo z dne 8. 5. 2013 notarsko overjena in da bi bil torej sklenjeni pravni posel perfekten, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogoj za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1 v zvezi z 22. členom ZVEtL-1 ni podan.
Ker je trditveno in dokazno breme o verjetnem izkazu, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, na predlagatelju, ki ga zastopa pravno kvalificirani pooblaščenec, predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi ga moralo sodišče pozvati k dopolnitvi predloga.
ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 10, 217, 217/2. ZZK-1 člen 8, 8/1.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost pridobitelja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - dokazi - ocena dokazov
Pritožbeno sodišče soglaša s tem, da sta toženca, kot povprečno skrbna kupca, vedela ali morala vedeti, da se dostop preko služeče nepremičnine dejansko izvaja oziroma da ta služnost lahko obstoji. Res gre za sklepanje, povezano s tem, da tožnikova zemljišča potrebujejo dostop z osebnimi in drugimi vozili. Vendar pa ta miselna konstrukcija za povprečno skrbnega posameznika nikakor ni mogla biti neuresničljiva ali nepredstavljiva. Temelji na podlagi ogleda, ki sta ga toženca nesporno opravila, splošnih življenjskih izkušenj in s tem povezanih konkluzij.
SPZ člen 33, 34. ZPP člen 2, 154, 154/2, 161, 161/1, 286, 425, 426.
sklep o motenju posesti - prepoved bodočih motilnih ravnanj - posestno varstvo - samopomoč - dajatveni zahtevek - odločanje v okviru zahtevka - delni uspeh v postopku - sosporniki - povrnitev pravdnih stroškov - načelo uspeha pravdnih strank - delitev stroškov po enakih delih - zmotna uporaba materialnega prava - procesna sposobnost stranke - pasivna legitimacija - prekluzija dejstev in dokazov - celovita dokazna ocena
ZPP ne določa posebnih pravil o povrnitvi stroškov sospornikom - stroškovnim upravičencem. Po stališčih sodne prakse se za primer delnega uspeha v pravdi, ko tožnik zoper enega od sospornikov v pravdi (delno) uspe, zoper drugega pa v celoti propade, načelo uspeha upošteva skupaj z načelom delitve stroškov sospornikov po enakih delih.
Prvi toženec za motilno dejanje ni vedel, ni ga naročil niti odobril. Ugotovitev, da je le še formalni lastnik kmetije, ki obsega tudi parcelno številko 211 (travnik in deloma pot, ki je bila razkopana), ne izkazuje njegove koristi oziroma dovolj tesne povezave z drugim tožencem kot neposrednim motilcem. Ker ni bil neposredni niti posredni storilec motilnega dejanja, je tožbeni zahtevek zoper njega pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075419
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
posestno varstvo - motenje posesti - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - restriktivna razlaga - pogoji za začasno odredbo - soposest nepremičnin - dovozna pot - parkiranje - postavitev škarpe kot motilno dejanje - vključevanje v cestni promet - verjetnost terjatve - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - priznano dejstvo - uporabno dovoljenje - dokazna ocena - preuranjena odločitev
Zgolj na podlagi izvedenih listinskih dokazov ni mogoče ugotoviti, da tožeča stranka ni niti verjetno izkazala, da se ne more več čelno vključevati v promet na javno cesto.
Po (ustavno)sodni praksi in teoriji je treba pogoje za izdajo začasnih odredb, ki so le provizorično pravno varstvo, razlagati restriktivno. To še toliko bolj velja za regulacijske začasne odredbe, sploh tiste, pri katerih se njihova vsebina ujema s tožbenim zahtevkom.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi, vendar je spregledalo, da mora biti med motilnim dejanjem in koristjo podana vzročna zveza, korist mora biti neposredna posledica motilnega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00076759
ZIZ člen 1, 20a, 20a/1, 21, 21/1, 24, 38, 38/5, 38/6, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/1, 71, 71/1, 71/1-5, 71/2. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 359, 359/1, 360, 361, 361/2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83a. ZN člen 4, 23, 24, 31, 32, 33, 34, 35, 42, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-4, 43/1-6, 50. SPZ člen 137, 137/1, 154, 154/1, 154/2, 154/2-5, 154/3. ZZK-1 člen 29, 206, 211, 211/2.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - soglasje z neposredno izvršljivostjo - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor ničnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - cesija - zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - zadržanje zastaranja - zastaranje zamudnih obresti - prenehanje hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - odlog izvršbe - stroški odgovora na ugovor dolžnika - stroški odgovora na predlog za odlog
Notarska pomočnica je zasebne listine potrdila in jih na predpisan način spojila z notarskim zapisom oziroma jih pripojila k notarskemu zapisu, s tem pa so postale njegov sestavni del. V notarskem zapisu podano soglasje z neposredno izvršljivostjo notarske listine (clausula exequendi) je glede na pojasnjeno dano glede vseh dogovorjenih obveznosti, torej tudi glede obveznosti po kreditni pogodbi, s tem pa ima ta notarski zapis vsebino in naravo izvršilnega naslova po 20.a členu ZIZ in to v celotnem obsegu.
Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi njegove ničnosti, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove pravilnosti in upniku na tej podlagi, z učinkom pravnomočnosti, trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
V zvezi z zastaranjem glavnice po notarskem zapisu obstaja obširna, enotna in ustaljena sodna praksa, po kateri (glavna) terjatev iz izvršljivega notarskega zapisa enako kot judikatna terjatev zastara v desetih letih.
V času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ zaradi epidemije Covid-19 in z namenom njenega obvladovanja izrečenih izrednih ukrepov, kar pomeni, da je bil tek zastaralnega roka v tem času zadržan in se je skladno s pravilom iz drugega odstavka 361. člena OZ podaljšal za čas trajanja nepremagljive ovire.
Ugasnitev oziroma zastaranje hipoteke zaradi poteka časa po peti alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige tudi veže. Na hipoteko je vezano tudi izvršilno sodišče, ki v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja.
ZPP člen 112, 112/1, 184, 184/2, 184/3, 195, 277, 277/1, 318, 318/1. SPZ člen 25, 32, 33, 34.
motenje posesti - posestno varstvo - sodno varstvo posesti - sprememba posestnega stanja - dejanski odvzem iz posesti - opustitev posesti - dejanska posest - posestnik zemljišča - samopomoč - soposest - enotni sosporniki - neprimeren dokaz - sprememba tožbe - poprava in dopolnitev tožbe - zakonski rok - rok za odgovor na pritožbo - vročanje vloge v odgovor - rok za odgovor na tožbo - pravočasnost odgovora na tožbo - pravočasnost po faksu oddane vloge - zamudni sklep - pogoji za izdajo zamudne sodbe - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Ugotovljeni prihod toženca na skupno zemljišče, sprehod okoli hiše in enourno zadrževanje na zemljišču ter snemanje in fotografiranje hiše, kar je presenetilo in vznemirilo drugo tožnico, a ni povzročilo nobenih objektivnih sprememb na stvari, izgube posesti, spremenjenega načina izvrševanja posesti tožnikov in ni otežilo izvajanja posesti, ne predstavlja takšnega dejanja, zaradi katerega je dopustno sodno varstvo posesti.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - neveljavnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - pravica dediča do posesti stanovanja - dedni dogovor - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje - dobra vera
Dejstvo, da sta se dediča z dednim dogovorom dogovorila, da pravni prednik tožnikov prevzame sporno stanovanje v posest, še ne pomeni, kot to zmotno meni pritožba, da je s tem pravni prednik tožnikov postal tudi lastnik spornega dela nepremičnine. Zakon o dedovanju v 132. členu določa, da preide zapuščina po samem zakonu na dediča v trenutku zapustnikove smrti. Dedič v trenutku zapustnikove smrti postane tudi posestnik stvari zapuščine, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo. Sklep o dedovanju je le deklaratorna odločba, s katero sodišče razglasi dediče. V konkretnem primeru sta bila torej oba dediča soposestnika sporne nepremičnine. Z dednim dogovorom sta se zato dediča, kot je bilo že navedeno, dogovorila glede posesti in o načinu uporabe solastne nepremičnine, ne pa o morebitnem prenosu lastninske pravice sporne nepremičnine z drugega toženca na pravnega prednika tožnikov.
ZFPPIPP člen 347. SPZ člen 8, 16, 18, 18/1, 37, 37/1, 66, 66/3, 105, 105/1, 124, 256, 256/1. ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1-2. ZZK-1 člen 11, 11/1.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - predkupna pravica - povezanost zemljišča in objekta - superficies solo cedit - dejanska etažna lastnina
Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato je po splošnem pravilu prvega odstavka 18. člena SPZ nepremičnina opredeljena kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine (zemljiška parcela), skupaj z vsemi sestavinami (zgradbami, zgrajenimi na tej zemljiški parceli oziroma pod njo). Od razloženih splošnih pravil, po katerih zgradba oziroma njen posamezni del ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, veljata dve skupini izjem, ki sta urejeni v SPZ: etažna lastnina (prvi odstavek 105. člena SPZ) in stavbna pravica (prvi odstavek 256. člena SPZ). Vendar pritožnik ne zatrjuje stavbne pravice, niti konkretizirano ne napada zaključkov prvostopenjskega sodišča: da v predmetni stavbi etažna lastnina ni urejena, ni v postopku urejanja, ni izkazano, da je v stavbi oblikovanih največ pet enot; zaradi česar mu predkupna pravica po 124. členu SPZ ne gre. Pravna teorija je zavzela stališče, da pri dejanskih etažnih razmerjih, ki formalno še niso urejena (še ni vzpostavljena etažna lastnina), zakonita predkupna pravica ne pride v poštev, saj SPZ ureja formalno (pravno vzpostavljeno) etažno lastnino.
Pri klasični lastnini se lastninska pravica razteza na en sam predmet (prvi odstavek 37. člena SPZ). Če je to nepremičnina, se lastninska pravica nanaša na zemljiško parcelo, saj je zgradba samo sestavni del takšne (ene ali več) parcel. Celota, s katero se pri klasični lastnini na nepremičninah razpolaga, je parcela. Lastnina parcele (oz. parcel) daje pritožniku pravice, določene po SPZ, ne pa tudi zatrjevane predkupne pravice.
Po presoji pritožbenega sodišča pritožnik ne more uspeti z izvajanji glede funkcionalnega zemljišča. Slednje (tudi pripadajoče zemljišče oziroma zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe – prim. 42. člen ZVEtL-1) sicer glede na utrjeno stališče v sodni praksi ni v samostojnem prometu in zato samostojno razpolaganje z njim ni dopustno. Vendar se ZVEtL-1 v 2. točki prvega odstavka 43. člena v zvezi z odmero pripadajočega zemljišča primeroma sklicuje na dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno. Pritožnik pa navaja, da so sporne parcele del prizidka oziroma stavbe in kot take po naravi stvari ne morejo biti pripadajoče zemljišče, potrebne za redno rabo te iste stavbe.
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 269, 269/1. ZPN člen 6, 6/1.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - priposestvovalna doba - opravičljiva zmota - pravni naslov - menjalna pogodba - ustna pogodba - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravna zmota
Po povedanem je ugotoviti, da gre v konkretnem primeru za popolnoma drugačno situacijo, saj tožnik ne zatrjuje, da bi postal lastnik nepremičnin na podlagi enega izmed zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, ampak zatrjuje, da je njegova mati postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi pravnega posla, in sicer ustne menjalne pogodbe, dogovorjene v okviru komasacijskega postopka, ki je bila v pretežnem delu izvršena, neizvršen je ostal le prepis lastninske pravice na sporni nepremičnini nanjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00074682
SPZ člen 256, 256/1, 257, 257/2, 259, 259/1. OZ člen 190, 200, 200/2, 202, 202/1.
stavbna pravica - nastanek stavbne pravice - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - imetnik stavbne pravice - poslovodstvo brez naročila - pravice poslovodje brez naročila - obveznosti poslovodje brez naročila - neupravičena pridobitev - zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka - verjetnost izkazane terjatve - aktivna procesna legitimacija upnika
Od dogovora strank o vsebini stavbne pravice je razvidno, ali stavbna pravica obremenjuje celotno nepremično, ali je bila ustanovljena omejena stavbna pravica.
Poslovodja brez naročila mora potem, ko je posel dokončan, dati dominusu obračun ter mu prepustiti koristi, ki jih je zanj pridobil, hkrati pa ima pravico do povračila potrebnih in koristnih stroškov. Povračilna dolžnost nastane torej šele po končanju posla. Šele tedaj je mogoče ugotoviti, kateri stroški so bili potrebni in koristni, sicer glede na celotni rezultat gestije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00075017
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 244.
izbrisna tožba - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - formalna neveljavnost vpisa - dedni dogovor - sodna poravnava - sklep o dedovanju - pravnomočna odločba - vknjižba pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora iti pri materialnopravni neveljavnosti zemljiškoknjižnega vpisa za notranje vsebinske razloge, ki zadevajo vprašanje veljavnosti oziroma nadaljnjega obstoja podlage za vpis. Po oceni pritožbenega sodišča pa je zmotno ugotovilo, da gre v konkretnem primeru za formalnopravno neveljavnost, pri čemer je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbe 2. in 3. alineje 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, kot izhaja iz 17. točke obrazložitve. Načeloma z izbrisno tožbo res ni mogoče uveljavljati neveljavnosti vknjižbe, če je bila ta dosežena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila razveljavljena ali spremenjena, kot je navedeno v tem določilu. Vendar gre ugotoviti, da v konkretnem primeru pravdne stranke niso imele interesa po razveljavitvi sklepa o dedovanju oziroma dednega dogovora. V obravnavani zadevi, ko je s strani tožnikov zatrjevana materialnopravna neveljavnost vknjižbe, ne pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, ki urejajo primere izpodbijanja vknjižb, ki so postale neveljavne šele po trenutku, od katerega učinkuje izpodbijana vknjižba, ampak gre za primer, ko je bila vknjižba neveljavna iz materialnopravnega razloga že v samem trenutku vknjižbe. Četudi je bila vknjižba dosežena na podlagi pravnomočne sodne odločbe (v konkretnem primeru na podlagi pravnomočne sodne poravnave), je mogoče v danem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 243. člena ZZK-1, ki ureja takšno situacijo.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00078427
ZZK-1 člen 90. ZIZ člen 167.
izbris izvedene pravice - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - prisilna hipoteka - zaznamba izvršbe
Sicer velja, da se lahko hipotekarni upnik svoji hipoteki odpove, vendar je izbris prisilne hipoteke neločljivo povezan z izbrisom zaznambe izvršbe. Ta zaznamba predstavlja eno od izvršilnih dejanj izvršilnega sodišča v postopku nepremičninske izvršbe. Tega izvršilnega dejanja pa ni mogoče izbrisati zgolj na podlagi zasebne listine, kot je predlagala upnica v tej zadevi, brez vsake odločbe izvršilnega sodišča, ki bi dokazovala ustavitev izvršbe oziroma končanje izvršilnega postopka.
ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 271/1-1, 275, 278. SPZ člen 92.
izpodbojni zahtevek - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - odplačno razpolaganje - tožba za razveljavitev učinkov pravnih dejanj - objektivni in subjektivni pogoji - vrnitveni zahtevek
Odplačna pravna dejanja, pri katerih je prišlo zgolj do spremembe v strukturi dolžnikovega premoženja, ne da bi hkrati prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in posledičnega manjšega poplačila drugih upnikov ali privilegiranja določenega upnika, niso izpodbojna.
Objektivni pogoj izpodbojnosti je tako po presoji sodišča druge stopnje izpolnjen le v razliki med prodajno ceno vozila (nesporno plačanimi 9.700,00 EUR) in tržno vrednostjo vozila na dan izdaje sodne odločbe (13.223,37 EUR), to je za znesek 3.523,37 EUR, za kolikor je bila zaradi prodaje vozila po nižji ceni zmanjšana čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika (prim. prva alineja 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. SPZ člen 28, 43. URS člen 23.
pravica do izjave - celovita dokazna ocena - obstoj pogodbe - priposestvovanje - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Tožnik ni dokazal svojih trditev o menjalni pogodbi, sklenjeni in realizirani v letu 1984 tako, da je na podlagi menjalne pogodbe sam prevzel v posest sporna dela nepremičnin tožencev in v nadaljevanju v vse do leta 2019 oziroma 2020 to tudi nemoteno izvrševal. Pravilen je zato materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti tožnikovih trditev in zahtevka, da je glede na določila 28. in 43. člena SPZ na spornih dellih nepremičnin tožencev pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja.
Glede na vsebino lastninske pravice, ki daje lastniku lastninskopravna upravičenja, in je opredeljena v 37. členu SPZ, upoštevaje, da drugotoženi niti ni zatrjeval obstoja stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini tožnikov, ki bi mu dajala pravico do vznemirjanja, je tudi zaključek o protipravnosti pravilen, medtem ko se je sodišče na lokacijsko informacijo sklicevalo le kot na dodaten razlog. Pritožbena navedba o zlorabi pravic tožnikov, ki sta pravno varstvo zahtevala šele osem let po izgradnji nadstreška, ki ju v ničemer ne ovira, predstavlja lastno stališče pritožnika, za katerega v dokaznem postopku ni podlage, kar velja tudi za pritožbeno trditev, da nadstrešek, ki naj bi segal 20 cm v zračni prostor nepremičnine tožnikov ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, ker naj bi lastninska upravičenja tožnikov ne bila v ničemer okrnjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00074710
SPZ člen 67, 67/1, 67/2, 117, 117/1. OZ člen 1003, 1007.
sprememba tožbe - izjava volje - upravljanje večstanovanjske stavbe - upravljanje skupnih delov nepremičnine - skupno odločanje o skupnih stvareh - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - posel rednega upravljanja - ključ delitve obratovalnih stroškov - način delitve obratovalnih stroškov - dobava toplotne energije
Pri upravljanju nepremičnin s položajem skupnega dela stavbe je, tako kot pri vsakem skupinskem odločanju, treba upoštevati nekaj splošnih načel. Bistveno za skupno odločanje je, da o zadevah skupnosti udeleženci skupnost drug drugemu (jasno in navzven spoznavno) izrazijo svojo voljo glede predmeta skupnosti.
Sodišče prve stopnje je štelo, da se tožnica o zatrjevanem motilnem dejanju ni seznanila šele ob nameravanem vstopu v stanovanje 14. 9. 2023, temveč ji je moralo biti to dejstvo znano že prej. Kdaj prej (pred datumom 14. 9. 2023) in zakaj je tožba, ki je bila vložena 20. 9. 2023, prepozna, ni obrazložilo. Izpodbijani sklep nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Sploh pa je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da vprašanje (ne)pravočasnosti motenjske tožbe za toženca niti ni bilo sporno. Neobstoju tožničine terjatve je ugovarjal iz drugih razlogov, predvsem s trditvami, da ključavnice ni zamenjal in da tožnica s ključem razpolaga.