priposestvovanje stvarne služnosti - dostop do nepremičnine
Pritožba ne more izpodbiti pravilnega dokaznega zaključka, da se sporna pot uporablja na način kot v preteklosti, to je za dostopanje do domačije na nepremičninah tožnikov, upoštevaje tehnični napredek. Pravilen je zaključek, da ostaja namen izvrševanja isti in da je smiselno primerljiv tudi njen obseg, zato v konkretnem primeru ni potrebno, da bi bil priposestvovan vsak način uporabe posebej. Iz istega razloga je neutemeljena pritožbena graja, da služnost ne more obstajati zaradi načina izvrševanja, ki ni takšen, da najmanj obremenjuje služečo nepremičnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073451
SPZ člen 33, 33/3. ZIZ člen 221, 221/1. ZPP člen 337.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - način izvršbe - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - nedovoljena pritožbena novota
Na podlagi tretjega odstavka 33. člena SPZ, ki določa, da posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo očitano motilno dejanje storjeno v okviru izvršilnega postopka, pri opravljanju izvršilnega dejanja deložacije, torej v skladu z zakonom na podlagi pravnomočnih sklepov izvršilnega sodišča, zato tožnica do sodnega varstva ni upravičena.
URS člen 33, 35, 36, 67. ZKP člen 18, 148, 148/1, 148/2. ZNPPol člen 1, 1/2, 4, 6,. SPZ člen 32, 99.
izločitev dokazov - anonimna prijava - anonimni vir - policijska pooblastila - opazovanje - zbiranje obvestil s strani policije - policijsko preiskovanje - pravica do zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - kršitev pravice do nedotakljivosti stanovanja - načelo sorazmernosti - razlogi za sum - utemeljeni razlogi za sum - vznemirjanje lastninske pravice - motenje posesti
Ko sta policista na osameli kmetiji z zemljiščem in gospodarskimi poslopji, ki niso ograjeni in je na zemljiške prost dostop, pri čemer ni bilo nobene oznake, da je vstop na zemljšče prepovedan, prehodila parcelo v zasebni lastnini in skozi zastekljeno okno in vrata garaže (kjer ljudje ne živijo) opazovala notranjost na način, da sta stopila na prste oziroma si nekako pomagala se dvigniti, nista postopala v nasprotju s policijskimi pooblastili in nista posegla v ustavno (človekovo) pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije. Šlo je za klasično policijsko opazovanje, ki je imelo podlago v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ni bilo nesorazmerno in ni predstavljalo posega oz. kršitve ustavne pravice obrožencev do lastnine ali zasebnosti.
sprememba tožbe - določen tožbeni zahtevek - solastnina - varstvo lastninske pravice - dejanska oblast nad stvarjo - upravičenost do posesti - pasivna legitimacija
Ob tem sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je za odločitev o tožbenem zahtevku nepomembno, ali je toženec lastnik kioska "A." ali ne, saj je dokazni postopek potrdil, da ga uporablja in ga ima v neposredni posesti.
(So)lastnik nepremičnine mora namreč v skladu z 92. členom SPZ tožbo vložiti zoper tistega, ki ima stvar v dejanski oblasti, kar pa je nedvomno toženec, ki tekom postopka na prvi stopnji ni uspel dokazati, da je upravičen do posesti (93. člen SPZ).
Neuspešno je pritožbeno zatrjevanje, da se sodišče prve stopnje do določenih dokaznih listin ni opredelilo oziroma jih ni "vzelo v podlago" sklepa. V tem delu pritožba uveljavlja relativno procesno kršitev po prvem odstavku 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP, vendar pa v zvezi s tem podaja zgolj pavšalne navedbe, da bi bila v nasprotnem primeru (če bi se sodišče prve stopnje do teh dokazov opredelilo in jih presodilo) odločitev drugačna. Konkretnih razlogov, katera pravnorelevantna dejstva sta tožnika s temi listinami dokazovala, zakaj so bili ti dokazi v predmetnem sporu relevantni in kako bi njihova vsebina vplivala na dokazne zaključke in vsebino sodne odločbe, ne ponudi.
servis vozila - vrnitveni zahtevek - lastninska tožba (rei vindicatio) - kršitev lastninske pravice - procesna predpostavka - dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena
Toženec ni dolžan dokazovati, da ni zadrževal tožnikovega avtomobila. Dokazno breme, da je bila njegova lastninska pravica na avtomobilu kršena (z nezakonitim zadrževanjem ali drugače), je na tožniku.
Pritožba neutemeljeno navaja, da je bil tožnik zgolj imetnik po 26. členu SPZ in ne posestnik dostopa in spornega dela objekta. Imetnik je oseba, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za nekoga drugega in je dolžan ravnati po njegovih navodilih. Imetništvo pomeni samo določeno pooblastilno razmerje do stvari. Da bi bilo to podlaga izvrševanja dejanske oblasti, v postopku ni bilo ugotovljeno, prav tako ni bilo ugotovljeno, da je obstajala tožnikova dolžnost ravnati se po navodilih (ne pokojnih, ne po njuni smrti po navodilih partnerke). Razmerja odvisnosti in podrejenosti med tožnikom in pokojnima ni bilo. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje o tožnikovem statusu detentorja. Velja dodati, da tudi sicer zgolj morebitna gospodarska odvisnost ne zadošča za opredelitev razmerja posestnik - detentor, ampak se mora detentor pri izvajanju dejanske oblasti nad stvarjo obnašati, kot da je instrument gospodarja (posestnika), ki v pogledu stvari ne more postopati brez gospodarjevih navodil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073774
ZIZ člen 170, 170/2, 175, 175/3. ZPSPP člen 26. SZ-1 člen 112. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-14.
nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - odpovedni rok - začetek teka enomesečnega roka - zastavna pravica na nepremičnini - pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - sklenitev najemne pogodbe po pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini - zaznamba izvršbe - učinkovanje zaznambe izvršbe - uveljavljanje novega dejstva v pritožbi - odpoved najemne pogodbe za stanovanje - nedovoljene pritožbene novote
Sicer pa je takó najemno pogodbo za poslovne prostore kot najemno pogodbo za stanovanjske prostore mogoče odpovedati. Najemna pogodba je bila sodno odpovedana; v času sklepanja najemne pogodbe veljaven ZPSPP je v 26. členu zahteval sodno odpoved najemnega razmerja. SZ-1 odpoved najemnega razmerja ureja v 112. členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00074833
URS člen 23, 25. ZFPPIPP člen 342, 342/5. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 165, 165/3, 165/4, 353, 355, 355/1.
stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje - stečajni postopek - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - zloraba stečajnega postopka - lastninska pravica - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Sodišče prve stopnje je v okoliščinah obravnavanega primera pravilno uporabilo določbo 342. člena ZFPPIPP ter pri tem pojasnilo, da sodišče navedene zakonske določbe ne sme uporabiti le v primerih ugotovljene zlorabe stečajnega postopka, in da so zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku, ki je generalna izvršba, in posebnega varstva izvirnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori glede nedobrovernosti kupca. Zgolj slaba vera oziroma premajhna skrbnost kupca torej ne zadošča, temveč mora biti podana kvalificirana nedobrovernost (zlonamernost), torej zavestno pridobivanje neupravičene koristi nepoštenega kupca na račun izgube pridobljene pravice tretjega na njej, ki omejuje v stečajnem postopku pridobljeno lastninsko pravico. Institut stečajnega postopka mora biti izpeljan tako, da se pokaže, da ne gre več za varstvo udeležencev stečajnega postopka, v tem primeru kupca v smislu navedene določbe, temveč za zlorabo pravil stečaja zaradi dosege nedopustnega cilja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00073773
ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 99, 212. ZPP člen 287, 339, 339/1.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - posestno varstvo služnosti po SPZ - ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo - vznemirjanje stvarne služnosti - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - pogoji za začasno odredbo - konfesorna tožba
Pritožbeno izpostavljena okoliščina, da so pritožnice po izdaji začasne odredbe svojo obveznost iz začasne odredbe izpolnile, ne utemeljuje razveljavitve izdane začasne odredbe, saj je bila izdaja le-te potrebna tako zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja, kot zaradi prepovedi motenja v bodoče. Glede na to, da težko nadomestljive škode torej ni bilo mogoče odvrniti drugače, kot z izdajo začasne odredbe, in da ta ne posega nedopustno v položaj prvih treh toženk, saj kakšno tako stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče več odpraviti, niti ni bilo zatrjevano, se izpodbijana odločitev izkaže za materialnopravno pravilno.
Ker gre pri uporabi nepremičnine, obremenjene s tovrstno služnostjo, za pravico služnostnega upravičenca in ne za njegovo obveznost, gola opustitev posesti in njeno neizvrševanje sama po sebi ne moreta imeti pravnoposlovnih učinkov enostranske izjave volje o odpovedi vknjiženi stvarni pravici služnosti stanovanja.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 46. ZTLR člen 28. ZVKSES člen 4, 4/1, 15, 15/4, 98, 98/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253, 309, 309/1.
priposestovanje - dobra vera priposestvovalca - izločitvena pravica
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot da je njegova, in ne ve in niti ne more vedeti, da ni upravičen do posesti. Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede pravice do lastniške posesti. Prav tako pa je pomembno, da se tudi od lastnika, ki mu je znano posestno stanje, zahteva skrbno ravnanje, s katerim prepreči priposestvovanje.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - kompleksno pravno razmerje - načelo ekonomičnosti - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - razmerja med etažnimi lastniki
Glede na kompleksnost zadeve, predvsem pa število udeležencev v postopku, bi bilo reševanje vprašanja, ki je predhodno vprašanje za odločitev o preostalem delu tožbenega zahtevka, neekonomično, tako iz časovnega kot stroškovnega vidika.
motenje posesti - motilno dejanje - enkratno motilno dejanje - zadnje posestno stanje - nedopustna pritožbena novota
Motenje posesti je dejanje, s katerim nastane spremenjeno posestno stanje, ko je dosedanjemu dejanskemu posestniku oblast nad stvarjo v določenem delu omejena. Upoštevaje dejstvo, da je drugi toženec na spornem zemljišču parkiral svoje vozilo le krajši čas in ob prepričljivi ugotovitvi, da je avto s prikolico na spornem mestu pustil zato, ker je bila cesta do njegove hiše neprevozna, o volji tožencev, da bi s tem dejanjem pridobila posest zase, ni moč govoriti. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje življenjsko prepričljivemu razlogovanju sodišča, da je šlo za enkratno dejanje, katerega namen ni bil v samovoljnem spreminjanju obstoječega posestnega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073770
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 34. ZG člen 26, 26/1. ZIZ člen 225, 225/1. ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o gozdnih prometnicah (2009) člen 30.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - gozd - spravilo gozdnih sortimentov - motenje temelječe na zakonu
Če motenje posesti temelji na zakonu, posestnik nima posestnega varstva. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve povzelo vsebino prvega odstavka 26. člena ZG, bistveno pri tem je, da mora lastnik zemljišča dovoliti začasen prevoz lesnih asortimentov v nerastni dobi. Da bi torej lahko rekli, da motenje v obravnavanem primeru temelji na zakonu (na določbi prvega odstavka 26. člena ZG) bi morala toženca les iz gozda peljati (in ne vleči - citirano besedilo namreč ne govori o vleki, ampak prevozu!), poleg tega pa bi se prevoz moral opraviti v nerastni dobi.
Pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo kršitev materialnega prava, saj je sodišče prve stopnje ugodilo tudi delu tožbenega zahtevka, ki je postavljen v nasprotju z določbo 34. člena SPZ, ki govori o obsegu sodnega varstva. Sklep v delu, ko dovoli da vzpostavitev prvotnega stanja opravi na stroške tožencev tožnik, presega dejanja, ki jih lahko sodišče odredi po navedeni določbi, ampak gre že za ravnanje, ki je del izvršilnega sredstva za dosego nadomestnega ravnanja (prvi odstavek 225. člena ZIZ). Da bo tožnik prišel do takšnega pooblastila, bo moral (če dolžnika sama ne bosta ravnala v skladu z izvršilnim naslovom) predlagati izvršbo in šele takrat bo lahko na njune stroške vzpostavil prvotno stanje. Zato je pritožbi treba delno ugoditi in sklep spremeniti tako, da se tožba v opisanem delu zavrne.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoječe pravno razmerje - pravica do posesti - zahtevek za izpraznitev nepremičnine
Utemeljena so pritožbena zatrjevanja, da prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko pravno razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje.
posestnik zemljišča - motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje stanje posesti - dokazna ocena
Tožnica ni bila posestnica dela zemljišča, glede katerega uveljavlja motenje posesti, zaradi česar je sodišče prve stopnje posledično njen zahtevek za motenje posesti tudi pravilno zavrnilo.
solastnina zakonca - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - postopek za delitev skupnega premoženja - legalizacija stavbe
Predlagateljica se neutemeljeno sklicuje tudi na dejstvo, da je vrednost legalizirane nepremičnine precej višja od nelegalizirane. V obravnavani zadevi je namreč pomembno, kakšne interese imata oba udeleženca v zvezi z namembnostjo sporne nepremičnine. Ob diametralno nasprotujočih si interesih pa je pred delitvijo skupnega premoženja neupravičeno siliti enega od udeležencev, da participira pri visokih stroških za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00073758
SPZ člen 37, 67, 67/5. ZIZ člen 24. ZPP člen 337, 337/1.
vznemirjanje lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugovor zoper začasno odredbo - delitev uporabe zemljišča - upravljanje s stvarjo v solastnini - prehod terjatve ali obveznosti - prehod odškodninske terjatve - nedovoljene pritožbene novote
Toženka v pritožbi v zvezi z verjetnostjo terjatve navaja razloge, ki jih v ugovoru ni navajala in zato kot novota niso upoštevni (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ugovor zoper začasno odredbo je samostojno pravno sredstvo in mora zato stranka v njem navesti vse razloge, s katerimi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o izdani začasni odredbi. V pritožbi zato teh razlogov ni dopustno širiti.
Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da je podana tudi nevarnost, da bi toženka brez izdane začasne odredbe stanovanje odtujila, s tem pa bi onemogočila, da bi v primeru, da tožnik uspe z denarnim zahtevkom, slednji lahko prišel do poplačila. Zakaj izjavi dveh prič nista dovolj za verjetnost o zatrjevani nevarnosti, pa pritožnica ne pojasni. Da jih je tožnik očitno nagovoril k neresničnim izjavam, pa je zgolj pavšalna in neobrazložena navedba, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
S prehodom lastninske pravice na stvari ne pride tudi do prehoda odškodninske terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - STVARNO PRAVO
VSL00074403
SPZ člen 19, 19/1, 99. ZIN člen 5. ZPP člen 154, 154/1.
varstvo lastninske pravice na nepremičnini - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - javno dobro - občinska javna cesta - splošna raba - civilno sodno varstvo - pobuda za uvedbo inšpekcijskega postopka
Občini kot lastnici javne ceste, ki je javno dobro, ne pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ.