• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>
  • 361.
    VSL Sklep III Cp 507/2025
    11.4.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00084722
    ZVEtL-1 člen 3, 48, 48/2, 48/4. ZNP člen 30, 30/1, 33, 33/3, 37. ZPP člen 323, 323/6, 323/7, 332.
    postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skrajšana obrazložitev - rok za napoved pritožbe - pravočasnost napovedi pritožbe - prepozno vložena vloga - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zemljiškoknjižni lastnik zemljišča kot formalni udeleženec postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe - pomanjkanje zemljiškoknjižne realizacije dogovorjenega prenosa lastninske pravice - načelo pravne varnosti - materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku - subjektivne meje pravnomočnosti odločbe nepravdnega sodišča
    Po ZVEtL-1 se vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno, z učinki materialne pravnomočnosti, kar pomeni, da, upoštevaje subjektivne meje pravnomočnosti, udeleženci postopka nimajo pravdne poti. Pot pravde imajo na razpolago le tisti, ki v postopku niso sodelovali in o njem niso bili obveščeni.
  • 362.
    VSL Sodba II Cp 355/2024
    10.4.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00084664
    SPZ člen 92, 99.
    vrnitvena tožba - dajatveni zahtevek - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - ugovor pasivne legitimacije - podizvajalec - lastništvo tretjega
    Ob dejanski ugotovitvi, da ima sporni del zemljišča v posesti tretja oseba in ne toženec, je pravno pravilna odločitev, da toženec ni pasivno legitimiran za vračilo vtoževanega dela nepremičnine.
  • 363.
    VSL Sodba I Cp 243/2024
    10.4.2025
    CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00084974
    SPZ člen 47, 73, 77, 78, 79, 80, 92, 99. ZJC člen 19, 19/7. ZUreP-3 člen 202, 202/1, 202/2, 203, 204, 207, 209. ZKN člen 65.
    sosedsko pravo - negatorna tožba (opustitvena tožba) - prepovedna (opustitvena) tožba - poseg v lastninsko pravico - vznemirjanje lastninske pravice - vrnitvena tožba - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - omejitev lastninske pravice na nepremičnini - javna cesta - javna korist - razlastitev - dokončno urejena meja - gradnja čez mejo nepremičnine
    V obravnavanem primeru je treba tehtati in presojati sorazmernost zahtevanega stvarnopravnega varstva in javne koristi na drugi strani. Ob poskusih ureditve medsebojnih premoženjskopravnih razmerij, ki jih napoveduje toženka, in ugotovljenem minimalnem posegu javne ceste v svet tožeče stranke, tožbeni zahtevek na odstranitev dela javne ceste v konkretnih okoliščinah primera ni utemeljen.

    V konkretnih okoliščinah primera gre bolj kot za položaj protipravne dejanske razlastitve, za položaj ureditve in uporabe meje med sosednjima zemljiščema.
  • 364.
    VSL Sodba I Cp 2017/2024
    9.4.2025
    STVARNO PRAVO
    VSL00085370
    SPZ člen 212, 219.
    izvrševanje služnosti - vznemirjanje izvrševanja služnosti - obseg izvrševanja služnosti - zavrnitev zahtevka
    Nalaganje predmetov s strani toženca in njegovih družinskih članov ob cesto ni takšno, da bi pomenilo bodisi preprečevanje ali pomembnejše oteževanje izvrševanja služnostne pravice.
  • 365.
    VSM Sklep I Cpg 30/2025
    3.4.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00084845
    URS člen 23. OZ člen 417, 417/1. SPZ člen 146, 146/4, 154, 154/2. ZGD-1 člen 580, 580/6, 581, 581/2. ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
    aktivna stvarna legitimacija - združitev družb - prenos maksimalne hipoteke - prenehanje maksimalne hipoteke - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - pomanjkanje razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    V tem kontekstu pritožba materialno pravno neutemeljeno uveljavlja, da je bil na podlagi določila četrtega odstavka 146. člena SPZ prenos maksimalne hipoteke med družbo A. d.d. in B. d.d. izključen. Navedeno določilo namreč po prepričanju sodišča druge stopnje pride v poštev pri prenosu le ene ali več posameznih terjatev iz pogodbenega razmerja s cesijo, ki jo Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v prvem odstavku 417. člena opredeljuje kot pogodbo, ki jo upnik sklene s kom tretjim, s katero prenese nanj svojo terjatev. Ker gre v primeru pogodbe o pripojitvi z dne 28. 10. 2022 za korporacijski pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do spremembe oziroma prenehanje korporacijskega razmerja z vsebino, ki je določena v drugem odstavku 581. členu ZGD-1, po prepričanju sodišča druge stopnje v obravnavanem primeru ne gre uporabiti določbe četrtega odstavka 146. člena SPZ, ki pride v poštev samo v primeru odstopa terjatev, zavarovane z maksimalno hipoteko.
  • 366.
    VSM Sodba I Cp 173/2025
    1.4.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSM00084930
    OZ člen 435, 435/1, 488, 488/1. SPZ člen 40, 40/1, 64, 64/1, 64/2, 64/4, 64/5.
    plačilo zavarovalnine - obstoj zavarovalnega kritja - zavarovalni riziko - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev lastninske pravice - dobra vera - dejanski lastnik vozila - leasingodajalec - odtujitev vozila
    Dobrovernost je poleg odplačnosti poglavitna predpostavka, ki opravičuje pridobitev lastninske pravice s strani pridobitelja in s tem izgubo lastninske pravice na strani lastnika, ki za pridobitev praviloma sploh ne ve.

    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo dobro vero tožnika ob nakupu avtomobila.

    Glede na dejstvo, da vozilo ni bilo odtujeno, saj ga je odpeljal dejanski lastnik, sam tožnik pa lastninske pravice na vozilu ni pridobil, pogoji za izplačilo zavarovalnine niso izpolnjeni.
  • 367.
    VSM Sodba I Cp 110/2025
    1.4.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00084937
    SPZ člen 48. OZ člen 190.
    obogatitveni zahtevek - izguba posesti - solastnina - preuranjena tožba
    Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je namreč prehod koristi, do katere pa v primerih kot je obravnavani, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker ni sporno, da je tožnica do konca glavne obravnave sporno nepremičnino še vedno uporabljala in s tem uživala koristi od zatrjevanih investicij, toženec kot solastnik pa nepremičnine ne uporablja, niti ni bilo zatrjevano, da jo ima namen uporabljati oziroma kakorkoli drugače uresničevati svoja (so)lastninska upravičenja, do premika koristi v sfero toženca (do obogatitve) še ni prišlo. Iz tega razloga tožničina terjatev še ni zapadla in je tožba preuranjena.
  • 368.
    VSL Sklep III Cp 214/2025
    1.4.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00084562
    ZPP člen 158, 158/1. ZNP-1 člen 21, 42.
    postopek za ureditev meje - umik predloga za ureditev meje - ustavitev postopka - povrnitev stroškov postopka - povzročitev nepotrebnih stroškov - krivdno nastali stroški - opravičljiva zmota - potek meje - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - udeležba v nepravdnem postopku - formalni udeleženci postopka
    Do umika predloga ni prišlo zaradi izpolnitve ali vsaj primerljive situacije. Zato je pravilna odločitev, da so predlagatelji dolžni povrniti stroške postopka nasprotnemu udeležencu ter nositi skupne in svoje stroške postopka.
  • 369.
    VSL Sklep I Cp 58/2025
    1.4.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00084087
    SPZ člen 33, 34. ZPP člen 3, 3/2, 184, 316.
    motenje posesti - motilno dejanje - pasivna legitimacija - vezanost sodišča na trditve strank - razširitev tožbe - pripoznanje zahtevka
    Pravilna in prepričljiva je dokazna ocena, da tožniki niso dokazali, da naj bi motilno dejanje storil tretji toženec po naročilu prvega toženca in druge toženke. Zgolj golo, na ničemer osnovano oziroma z ničemer podprto "intimno vedenje" tožnikov, da naj bi motilno dejanje storili toženci, ne zadošča za to, da bi se sodišče lahko prepričalo o navedenem dejstvu.

    Tožniki svoje tožbe niso ustrezno in pravočasno razširili na novo (tretje) motilno ravnanje.

    Sama odstranitev drevesa tekom pravdnega postopka s strani prvega toženca in druge toženke ne predstavlja pripoznave tožbenega zahtevka, kot to zmotno menijo tožniki.
  • 370.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1619/2024
    31.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00084404
    ZPP člen 278, 318, 318/1, 318/2, 339, 339/2, 339/2-7. SPZ člen 99.
    pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - nedopustni pritožbeni razlogi - nesklepčnost odgovora na tožbo - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - delna razveljavitev sodbe
    V fazi odgovora na tožbo je tožencu naloženo le breme obrazloženosti, ne pa tudi sklepčnosti odgovora.Tudi nesklepčen (neutemeljen) odgovor na tožbo prepreči izdajo zamudne sodbe in vodi v nadaljnjo fazo postopka - vsebinsko obravnavanje tožbenega zahtevka.
  • 371.
    VSL Sklep II Cp 2114/2024
    31.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00084498
    ZPP člen 165, 165/3, 185, 185/1, 254, 254/2, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. SPZ člen 85, 99.
    negatorna tožba (opustitvena tožba) - opustitev poseganja v lastninsko pravico - kršitev načela kontradiktornosti postopka - zavrnitev izvedbe dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z izvedencem - pisno izvedensko mnenje - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - postavljanje vprašanj izvedencu - pravno pomembno dejstvo - dodatno zaslišanje - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - sprememba tožbe
    Kadar ima pravdna stranka obrazloženo pripombo na podano pisno izdelano izvedensko mnenje, ki se tiče pravno pomembnega dejstva, je treba utemeljenost take pripombe preveriti najprej pri izvedencu, četudi se sodišču na podlagi pripombe stranke dvom v podano mnenje ne porodi. Gre za pravico stranke do kontradiktornega obravnavanja predlaganega dokaza.
  • 372.
    VSL Sklep III Cp 520/2025
    28.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
    VSL00084090
    ZPP člen 86, 270, 270/1, 270/1-20, 270/3, 298, 298/3, 298/4, 329, 329/4, 365, 365-1. ZGD-1 člen 4, 4/2, 35, 35/1, 35/3. ZNP člen 33, 33/2. ZVEtL-1 člen 6, 6/1, 27.
    postopek za vzpostavitev etažne lastnine - predložitev dokazil - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - prokurist - procesna upravičenja prokurista - pooblastilo prokurista - zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - postavitev skrbnika za poseben primer - razveljavitev sklepa - pravno nasledstvo izbrisane družbe - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - prijava udeležbe v postopku - materialnopravne pravice - prejudicialen učinek
    Prokuristu je dano splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin), ki se razteza tudi na sedaj zakonsko izrecno urejeno upravičenje za opravljanje procesnih dejanj v postopkih pred sodišči in drugimi organ in - kar je v obravnavani zadevi odločilno - tudi na vlaganje pritožb. Prokuristu je torej dano zakonsko pooblastilo za zastopanje družbe pred sodišči. Ker obseg upravičenj ni omejen s pogojem opravljenega pravniškega izpita ali z odobritvijo direktorja družbe, tudi navedenega zakonskega pooblastila ni mogoče pogojevati s tem (tako kot se tudi od zakonitega zastopnika (direktorja družbe), ali upravnika kot zastopnika etažnih lastnikov) ne zahteva posedovanje pravniškega državnega izpita za zastopanje pred pritožbenim sodiščem.

    Z izpodbijanima sklepoma je ugotovljeno, kdo je v procesnem smislu zakoniti udeleženec postopka, kar ne pomeni prejudica glede vprašanja, ali ima ta zakoniti udeleženec tudi kakšno materialnopravno pravico na spornih nepremičninah.
  • 373.
    VSC Sklep Cp 82/2025
    27.3.2025
    STVARNO PRAVO
    VSC00084013
    SPZ člen 70.
    delitev solastnih stvari - fizična delitev - civilna delitev
    Ob ugotovitvi, da fizična delitev solastne nepremičnine ni možna ter da nobena od udeleženk, ni želela prevzeti solastne nepremičnine in izplačati ostalima solastnicama vrednost njunih solastnih deležev, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se opravi civilna delitev solastne nepremičnine s prodajo solastne stvari in z delitvijo kupnine med udeleženke glede na višino njihovega solastnega deleža.
  • 374.
    VSL Sodba in sklep I Cp 858/2024
    27.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00084881
    OZ člen 15, 18, 86, 99. SPZ člen 48. ZPP člen 185.
    pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o priznanju lastninske pravice - zahtevek za ugotovitev ničnosti - izpodbojni zahtevek - razveza pogodbe - sposobnost razsojanja - skrb za zapustnika - aleatornost - okoliščine konkretnega primera - navidezna darilna pogodba - napake volje - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom, moralnim in etičnim načelom - obstoj ustnega dogovora - izpolnitev dogovora - vlaganja v nepremičnino - obstoj pogodbene podlage - dejanska etažna lastnina - neizpolnjevanje pogodbe - nedovoljena sprememba tožbe - hitrost in ekonomičnost postopka - izvedba dokaznega postopka - sodba presenečenja
    V konkretnem primeru je treba pogoj aleatornosti presojati ne samo od sklenitve pogodbe dalje do zapustnikove smrti, ampak od toženkine skrbi za očeta vse od leta 2015 dalje, ko je utrpel srčni infarkt in je prišlo do srčnega popuščanja. To obdobje sta toženka in oče v pogodbi o dosmrtnem preživljanju posebej opredelila v točki g) 1. člena. Upoštevati je treba, da je bil očetov nagib za sklenitev pogodbe tudi toženkina skrb za mater v času njene nepokretnosti in bolezni od novembra 2018 do njene smrti v maju 2019, ter sta tudi to okoliščino v točki f) 1. člena pogodbe natančno, dobesedno po posameznih opravilih opredelila.

    V primeru presoje pogodbe o dosmrtnem preživljanju so zato okoliščine vsakokratnega primera izredno pomembne in jih ni mogoče poenostavljeno aplicirati na druge zadeve iz sodne prakse.
  • 375.
    VSL Sklep III Cp 288/2025
    27.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00084329
    ZPP člen 13, 206, 206/1.
    postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
    Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je določitev pripadajočega zemljišča glede na vsebino izreka sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča organsko povezana s predhodno vzpostavljeno etažno lastnino na stavbi, v zvezi s katero se ugotavlja takšno zemljišče. Gre za tipično predhodno vprašanje, saj je od tega odvisno, kakšna oblika lastnine lastnika stavbe obstaja na pripadajočem zemljišču.
  • 376.
    VSL Sklep I Cp 1447/2024
    27.3.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00086174
    ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43.
    pripadajoče zemljišče - ugotovitev pripadajočega zemljišča - stanovanjska soseska - skupno pripadajoče zemljišče - zelenica - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - urbanizem - prostorski akti - zazidalni načrt - javne površine - pretekla raba zemljišča - vzdrževanje - trditveno in dokazno breme - vzdrževanje pešpoti
    Bistveno je, da so bile poti načrtovane predvsem kot povezava med javno cestno mrežo in atrijskimi hišami, kar kaže na namen posebne organizacije naselja z izločitvijo voznega prometa iz stanovanjskih karejev ter njegovo omejitvijo na obrobje, pri čemer je notranjost kareja namenjena pešcem. Tudi če med njimi ne gre le za stanovalce soseske, temveč pot uporabljajo tudi občasni sprehajalci, to ne spremeni položaja zelenic kot skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam obravnavane soseske.
  • 377.
    VSC Sodba Cp 70/2025
    26.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSC00087046
    ZTLR člen 28, 29, 30, 31. ODZ paragraf 326, 345, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1465, 1466, 1467, 1468, 1469, 1470, 1471, 1472, 1473, 1474. SPZ člen 43, 44, 45, 46.
    pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje

    Ob pravilnih dejanskih ugotovitvah, da so pravni predniki tožnice imeli v dobroverni (pošteni) posesti sporne nepremičnine več kot 20 let pred letom 1980, da so na spornih nepremičninah sekali, spravljali drva in čistili gozd, pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določil ODZ (paragraf 1460-1477), v skladu s katerimi je za izredno priposestvovanje potrebna poštena (326 ODZ) in pristna (345 ODZ) posest v trajanju 20 let, pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so pravni predniki tožnice, konkretneje pravna prednica, že pred letom 1980, ko je začel veljati ZTLR, postala lastnica spornih nepremičnin. Pravna prednica tožnice je namreč s potekom priposestvovalne dobe pred letom 1980 avtomatično postala lastnica spornih (delov) nepremičnin. Lastninska pravica pravnih prednikov tožencev pa je takrat ugasnila.

  • 378.
    VSL Sklep I Cp 533/2024
    25.3.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00084336
    ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1.
    pripadajoče zemljišče k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - nove navedbe - prekluzija - prostorski akt
    Niti iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu niti iz zbranega procesnega gradiva ne izhaja, da bi glede sporne parcele v povezavi s stavbo prišlo v obdobju od izgradnje do lastninjenja do sprememb v obsegu pripadajočega zemljišča. Nepopolna izvedba prvotno predvidene zasaditve zelenice in neuresničitev predvidene širitve obrata, ki jo zatrjuje pritožnica, take spremembe ne izkazujeta.
  • 379.
    VSM Sodba I Cp 134/2025
    25.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSM00084890
    ZPP člen 196, 318. ZZK-1 člen 100, 100/1. SPZ člen 44, 44/2.
    enotno sosporništvo - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - zamudna sodba - navadno sosporništvo - zaupanje v zemljiško knjigo
    Toženca nista enotna sospornika.

    O enotnem sosporništvu namreč govorimo samo, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP), čemur pa v danem primeru ni tako. Prvo in tretjo točko tožbenega zahtevka, ki se nanašata na ugotovitev priposestvovanja in vpis tožničine lastninske pravice v zemljiško knjigo lahko namreč tožnica uspešno uveljavlja le zoper toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika predmetne nepremičnine, ne pa tudi zoper toženko.
  • 380.
    VSL Sodba I Cp 598/2024
    25.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00084729
    SPZ člen 8, 18, 18/1. ZPP člen 163, 163/4.
    tožba na ugotovitev lastninske pravice - tožba na ugotovitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pravnomočnost sklepa o domiku - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - učinek sklepa o izvršbi in sklepa o izročitvi - pridobitev lastninske pravice na originaren način - nepravilna odločba državnega organa - načelo superficies solo cedit - načelo poštene uporabe pravic - pogodbena volja strank - kmetijsko zemljišče - nasprotna tožba - napačna pravna podlaga - sodba presenečenja - nepotrebni dokazi - pravočasna priglasitev stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - predmet izvršbe - izvršba na nepremičnino - ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev funkcionalnega zemljišča
    Načelo poštenega izvrševanja pravic zarisuje meje pri uveljavljanju interesov udeležencev pravnih razmerij, ki morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Trmasto in črkobralsko vztrajanje pri "pravici", ki jo je udeleženec pravnega razmerja (toženka) dosegel zgolj zaradi napake državnega organa, pri čemer se zaveda, da sam ni imel volje, da pridobi lastninsko pravico na objektih in zemljiščih okrog njih, ne pomeni poštenega izvrševanja pravice. Takega ravnanja ni mogoče označiti drugače kot uveljavljanje svojih interesov na račun tožnika preko dovoljenih / poštenih meja.
  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>