CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076962
OZ člen 275. ZPP člen 8.
spor majhne vrednosti - upravnik poslovne stavbe - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - etažni lastnik - pogodbena podlaga - verzija - plačilo dobaviteljem - dokazovanje plačila - zakonita subrogacija - ključ delitve stroškov - denarni tok - aktivna legitimacija - načelo proste presoje dokazov - sodna praksa kot pravni vir - ustaljena sodna praksa
Sodna praksa ni obvezni pravni vir, zato sodišče načeloma ni vezano na odločitve sodišč v drugih primerih, četudi med istima strankama. V posledici razlik v načinu pravdanja, zlasti glede ponujene trditvene in dokazne podlage, so odločitve tudi sicer težko medsebojno primerljive. Sodišče mora zaradi kavtel iz 22. člena Ustave pri odločanju upoštevati le ustaljeno (enotno) sodno prakso, od katere ne sme samovoljno (brez navedbe razumnih razlogov) odstopiti, za kar pa v danem primeru ne gre in tega ne pritožnica niti ne uveljavlja. Sodišče prve stopnje zato že iz tega razloga pri odločanju ni bilo vezano na odločitev v pravnomočno zaključeni pravdni zadevi med istima strankama, ki jo navaja pritožnica.
Pravilna in v skladu z ustaljeno sodno prakso je presoja sodišča prve stopnje, da pravno podlago iztoževanih stroškov obratovanja in vzdrževanja predstavljajo pravila o subrogaciji po zakonu (275. člen OZ), ter da se določbe o verziji uporabijo le takrat, ko pravo upravičencu ne daje drugega pravnega varstva. Za to v predmetni zadevi ne gre, saj ima upravnik, kot že rečeno, navedene stroške pravico vtoževati po pravilih zakonske subrogacije, da bo njun spor presojalo po tej zakonski podlagi, pa je sodišče prve stopnje pravdnima strankama tudi pojasnilo na pripravljalnem naroku v okviru sestave programa vodenja postopka.
Pritožnica neutemeljeno graja zaključek sodišče prve stopnje, da domnevno koriščenje skupnih površin centra TPC X. - stari del s strani etažnih lastnikov objektov, ki tvorijo TPC X. - novi del, še ne pomeni, da objekta v novem delu nista samostojna objekta oziroma da sta združena z objekti v starem delu na način, da bi morali lastniki novega dela skleniti isto pogodbo kot lastniki starega dela. Stališče sodišča prve stopnje je pravilno, saj ne SPZ ne kak drug zakon ne določa obveznega skupnega upravljanja objektov, katerih etažni lastniki koristijo skupne površine, pa tudi ne, da bi se iz navedenega razloga pogodba o upravljanju raztezala tudi na etažne lastnike objektov, ki v pogodbo niso zajeti. Domnevno koriščenje skupnih površin TPC X. - stari del (tudi) s strani etažnih lastnikov objektov B in F (TPC - novi del) zato ne pomeni, da Pogodba, ki jo je sklenila tožnica le z lastniki poslovnih prostorov TPC X. - stari del, vključuje tudi etažne lastnike TPC X. - novi del oziroma da etažne lastnike novega dela TPC X. Pogodba na kakršenkoli način zavezuje.
ZVEtL-1 člen 29, 41, 42, 44. ZNP-1 člen 8. ZPP člen 213.
pripadajoče zemljišče k stavbi - oprava naroka - odkupna pravica - pravica do izjave
Pripadajoče zemljišče k stavbi, za (del) katerega predlagateljica v tem nepravdnem postopku predlaga, da se določi kot pripadajoče, je z dnem 25. 7. 1997 že postalo last lastnika stavbe, ta pa je nato že v času veljavnosti SPZ s svojo lastninsko pravico na tem zemljišču kot edini lastnik veljavno razpolagal (2004).
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še nujno ne pomeni protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Vsako pravno varstvo je lahko utemeljeno le v primeru, če je potrebno za varstvo varovanih dobrin. Pri tem morajo biti te dobrine okrnjene ali vsaj ogrožene. Takšno izhodišče je v skladu z načelom, da mora imetnik svojo pravico izvrševati v skladu z njenim namenom oziroma v okviru meje pravno zavarovanega upravičenja (prvi odstavek 12. člena SPZ). Poseg postane protipraven, ko doseže določeno intenzivnost in s tem predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
Pravilen je tedaj zaključek sodišča prve stopnje, da intenzivnost vznemirjanja ne dosega pravno priznanega praga in bi bil ukrep odstranitve nove ograje nesorazmeren, zahteva po postavitvi žičnate ograje, kot je bila prejšnja, pa tudi v nasprotju z dogovorom v notarskem zapisu, ki postavitev nove ograje dopušča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00081901
SPZ člen 40, 60, 60/1, 92. OZ člen 131, 435. ZPP člen 8.
vrnitev vozila - vrnitveni zahtevek - lastništvo motornega vozila - ugotovitev lastninske pravice na premičnini - pridobitev lastninske pravice na premičninah - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - prodajna pogodba - izročitev kupnine - plačevanje stroškov - vpis v prometnem dovoljenju - povrnitev škode - načelo proste presoje dokazov - pravica do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem - konkretizacija pritožbenih navedb
Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti navedb, s katerimi tožnica izpodbija ugotovitve o lastništvu vozila, je v 40. členu SPZ, po katerem se za prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon ter razpolagalna sposobnost prenosnika. Pri premičninah je pod "izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon" potrebno upoštevati prvi odstavek 60. člena SPZ, ki zahteva, da prenosnik pridobitelju prenese posest stvari, torej da pridobitelju stvar izroči.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec za sporno vozilo A. A. s.p. izročil kupnino 20.000,00 EUR, da je bilo po prometnem dovoljenju lastnik vozila A. A. s.p., da je imel vozilo v posesti toženec.
Stališče pritožbe, s katerimi dokazi bi moral toženec dokazati svoje lastništvo (izvorom denarja, vrsto bankovcev, plačevanjem stroškov pred A. A. smrtjo) ne more kazati na zmotnost ugotovljenih dejstev, saj pravno pomembnih dejstev ni možno dokazovati samo z določenim dokazilom, ker v pravdnem postopku velja načelo proste ocene dokazov (8. člen ZPP). Poleg tega pa tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni zatrjevala, da toženec (ob svojih dohodkih) zneska 20.000,00 EUR za kupnino ni bil zmožen izročiti. Vedenje o vrsti bankovcev, ki so bili izročeni kot kupnina, pa tudi samo po sebi ne more potrjevati (ne)izročitve kupnine.
Navidezna pogodba je neobstoječa. OZ nima posebnih določb o učinku neobstoječih pogodb. Sodno varstvo se uveljavlja z zahtevkom za ugotovitev ničnosti.
SPZ člen 106, 115. ZPP člen 7, 212, 224, 337, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - stroški upravljanja in obratovanja - delitev stroškov s strani upravnika - ključ delitve - solastniški delež - nekonkretizirane navedbe - trditveno in dokazno breme glede ključa delitve - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ni dokazala, da je uporabila pravilen ključ delitve (pravilen solastniški delež tožene stranke) glede na zakonsko ureditev, zato ni bilo mogoče preveriti, ali je pravilno obračunala stroške, ki odpadejo na toženo stranko.
vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - določitev vrste rabe - dejanska vrsta rabe - dejanska raba posameznega dela stavbe
Dejstvo, da je pritožnik sporni del stavbe pokril s kovinsko streho in namestil dvižna vrata, ki ju je mogoče odstraniti, v ničemer ne vpliva na opredelitev dejanske rabe tega dela stavbe. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da se evidentira stanje posameznih delov stavbe, kakršni so trenutno v naravi in v času ogleda. Po vpogledu v fotografije v prilogah pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da gre ob primerjavi delov stavbe 63 in 52 za različne dejanske gradbene in arhitektonske značilnosti, ter da ne gre za enako obravnavo položajev, kot to zatrjuje tretji nasprotni udeleženec. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre pri delu 52 za ograjen, zaprt in zaklenjen prostor, namenjen skladiščenju in shranjevanju predmetov (po zatrjevanjih tretjega nasprotnega udeleženca za potrebe gostinskega obrata), to je za shrambo, medtem ko del stavbe 63 predstavlja prost in neoviran dostop do gostinskega obrata, to je dela stavbe 22.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076955
OZ člen 5, 6, 6/1, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 33/6, 46, 46/1, 46/2, 75, 86, 95, 95/1, 119, 545, 547, 547/2, 558, 567. SPZ člen 23, 49. ZN člen 64, 64/5, 64a. ZPP člen 8, 163, 163/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
tožba za sklenitev prodajne pogodbe - uveljavljanje zahteve za sklenitev pogodbe s tožbo - pogodba o ari - pooblastilo za sklenitev prodajne pogodbe - oblika pooblastila - posebna oblika pooblastila - predpogodba - odklonitev sklenitve glavne pogodbe - neveljavnost pogodbe o ari - ugovor neveljavnosti pogodbe - način uveljavljanja neveljavnosti pogodbe - uveljavljanje zmote pri predpogodbi - ničnost pogodbe - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - pomanjkljiva dokazna ocena - oderuška pogodba - subjektivni in objektivni element oderuške pogodbe - pogodba sklenjena v zmoti - predmet pogodbe - status zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - zmota o bistveni lastnosti predmeta - bistvena zmota - opravičljiva zmota - iura novit curia - opredelitev do konkretiziranih in pravno pomembnih ugovorov - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih - neopredelitev do tožbenega ugovora
Utemeljeno pa toženci v pritožbi opozarjajo, da se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo do vseh njihovih pravno pomembnih navedb v zvezi z ničnostjo pogodbe, zaradi česar v sodbi manjkajo razlogi o vseh odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je prerasla v kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče mora poznati pravo (iura novit curia) in je zato dolžno preizkusiti vse možne pravne podlage, ki bi glede na zatrjevana dejstva lahko prišle v poštev.
Status zemljišča (namembnost) predstavlja bistveno lastnost predmeta pogodbe (prvi odstavek 46. člena OZ), pogodba o ari pa je v konkretnem primeru imela naravo predpogodbe (prvi in tretji odstavek 33. člena OZ). Zato bi sodišče prve stopnje moralo vsebinsko presoditi navedbe tožencev o tem, da so bili pri sklenitvi pogodbe o ari (kot predpogodbe) v bistveni opravičljivi zmoti. Če bi ugotovilo, da so toženci ravnali s skrbnostjo, ki se zahteva od povprečnega udeleženca v pravnem prometu (prvi odstavek 6. člena OZ), in da je bila torej njihova zmota opravičljiva, jih pogodba o ari ne zavezuje že iz tega razloga (glej prvi in drugi odstavek 46. člena v zvezi s šestim odstavkom 33. člena OZ).
Z lastništvom obremenjene nepremičnine je tožnica zaradi stvarnopravnih učinkov vknjižene izvedene stvarne pravice pridobila vse pravice in obveznosti, ki izvirajo iz pravnega posla, ki je bil podlaga za nastanek služnosti, vključno s pravico do odpovedi pogodbe (14. člen Pogodbe). Ker služnost na nepremičnini preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (drugi odstavek 241. člena v zvezi s prvim odstavkom 226. člena SPZ), je tožnica kot lastnica obremenjene nepremičnine upravičena zahtevati izdajo izbrisnega dovolila za izbris stvarne služnosti pri nepremičnini in vrnitev predmeta služnosti. Dolžnost vrnitve stvari po prenehanju neprave stvarne služnosti določa 240. člen SPZ v zvezi s prvim odstavkom 226. člena SPZ. Ob prenehanju služnosti se vsa lastninska upravičenja vračajo lastniku, zakar je potrebna vrnitev predmeta služnosti. Obveznost vrnitve stvari je obligacijskopravne narave in je utemeljena v zakonu. Lastnik nepremičnine lahko v primeru, če bivši služnostni upravičenec po prenehanju služnosti stvari ne vrne, vrnitev stvari zahteva bodisi z lastninsko tožbo bodisi s tožbo, utemeljeno na obligacijski obveznosti upravičenca, da lastniku po prenehanju služnosti vrne stvar. Za pravdni postopek velja načelo dispozitivnosti, ki pomeni, da se postopek začne, teče in zaključi po volji strank. Pomeni tudi, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP). Tožniku ne more prisoditi nekaj drugega ali več, kot je tožnik zahteval. Meje postavljenega zahtevka definira tudi vsebina in obseg obravnavanega spora in z njim povezano predloženo procesno gradivo (trditve in dokazi) pravdnih strank (razpravno načelo). Tudi glede zakonskih zamudnih obresti velja načelo dispozitivnosti in sodišče brez izrecne zahteve stranki le-te ne prisodi neposredno na podlagi zakona, kot si razlaga toženka v odgovoru na pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSL00075764
ZVEtL-1 člen 3, 13, 13/6. ZNP člen 37. ZPP člen 343, 343/4.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - sodna taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - dolžnost plačila sodne takse - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - dovoljenost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljena pritožba - razmerja med etažnimi lastniki - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - vmesni sklep - vezanost sodišča na izdani sklep - lastništvo nepremičnine - pripombe strank na izvedensko mnenje - ponavljanje pritožbenega očitka
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim vmesnim sklepom, kot ga ureja šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, odločilo, da je elaborat izvedenca primerna podlaga za katastrski vpis. Ta presoja zajema pravilnost glede skladnosti z dejanskim stanjem v naravi oziroma tehničnimi pravili priprave elaboratov. Ker sodišče s tem sklepom še ne odloča o pravicah udeležencev na nepremičninah, po ustaljeni sodni praksi pritožnica ne more uspeti s pripombami, ki se nanašajo na vprašanja, povezana z lastništvom nepremičnin.
Sodišče prve stopnje na ta sklep ni vezano, temveč lahko v primeru drugačnih pravnih zaključkov zagotovi pripravo novih podlag za katastrski vpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00078060
SPZ člen 75, 83, 99. OZ člen 133. ZPP člen 163, 163/3, 185, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - vznemirjanje lastnika nepremičnine - postavitev terase tik ob meji - opravljanje gostinske dejavnosti - predvajanje glasbe - odstranitveni zahtevek - opustitveni zahtevek - prepoved bodočega vznemirjanja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - primarni in podredni tožbeni zahtevek - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - oblikovanje tožbenega zahtevka - prepovedane imisije - prekomerne imisije - hrup kot nedovoljena imisija - običajne meje hrupa - merjenje hrupa - svetlobne imisije - poseg v zasebnost - nelegalna gradnja (črna gradnja) - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - onesnaževanje - odstranitev vej sosedovega drevesa - krajevno običajne meje - varnost objektov pred požarom - nastanek večje škode - konkretna in resna nevarnost - bodoč negotov dogodek - sprememba tožbenega zahtevka - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - onemogočanje obravnavanja pred sodiščem - neizvedba predlaganih dokazov - ogled kot dokazno sredstvo - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - kršitev pravice do izjave - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - odsotnost odločilnih razlogov - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - stro
Tožnika sta zahtevek na odstranitev terase utemeljevala tudi s posplošenimi trditvami, da terasa, po tleh obložena z lesom, ki stoji ob sami meji z vrstno stavbo tožnikov, predstavlja požarno nevarnost, da gre torej za vir nevarnosti, ki ga je treba odstraniti. V skladu s 133. členom OZ bi bil takšen zahtevek lahko utemeljen, če bi tožnikoma s postavitvijo takšne terase grozila večja škoda. Ta škodna nevarnost mora biti konkretna in gotova, ne pa pogojena s kakšnim popolnoma negotovim bodočim dogodkom. Trditev tožnikov, da obstaja možnost požara, ne utemeljuje konkretne in neposredne nevarnosti. Zato zahtevek na tej trditveni in pravni podlagi ne more biti utemeljen.
Tožnika utemeljeno opozarjata, da poročilo o stanju hrupa družbe E., d. o. o., ki je bilo pridobljeno izven pravde, po naročilu nasprotne stranke, ni dokaz, ki bi ga lahko upoštevalo, saj ima le naravo navedb stranke. Ker je prvostopno sodišče kot dokaz upoštevalo mnenje strokovnjaka, ki sta ga pred pravdo angažirala prvi toženec in druga toženka, med pravdnim postopkom pa sta mu tožnika nasprotovala, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnika utemeljeno opozarjata, da jima je sodišče prve stopnje vzelo možnost obravnavanja oziroma kršilo njuno pravico do izjave, ker ni izvedlo predlaganih dokazov z izvedencem za hrup, zvok in akustiko in z ogledom kraja samega. Izvedenec je bil predlagan za dokazovanje dejstva, da hrup, ki se razlega s terase, presega krajevno običajno mero. S pomočjo ogleda pa naj bi se sodišče prav tako prepričalo o tem, da gre za teraso oz. atrij znotraj dveh stavb, kjer ni vpliva hrupa iz glavne mestne ulice in javnih površin.
Po tretjem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) imajo, če je predmet solastnine nepremičnina, pri njeni prodaji drugi solastniki predkupno pravico. Po 507. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s tretjim odstavkom 513. člena OZ je solastnik stvari (prodajalec) dolžan predkupnega upravičenca obvestiti o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponuditi, naj jo on kupi pod enakimi pogoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075851
ZIZ člen 272, 272/1, 273, 273/1. SPZ člen 99.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - verjeten obstoj nevarnosti - vrste začasnih odredb - dokazni standard verjetnosti - načelo hitrosti postopka - varstvo upnikov - izvedba dodatnih dokazov - razveljavitev sklepa o zavarovanju - pravica do sodnega varstva
Načelo hitrosti v postopku z začasno odredbo ni samo sebi namen, temveč je namenjeno varstvu upnikovega položaja. Ko sodišče ob prejemu predloga za začasno odredbo podvomi o verjetnosti izkazanosti trditev, a ima poleg listin na voljo še druge, čeprav zamudnejše vrste dokazov, ni pravno utemeljenih razlogov, da hiti z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Z zavrnitvijo predloga se upnikov položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede tudi druge, morda zamudnejše dokaze, lahko tudi razpiše narok. Če tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov (to v pritožbi s sklicevanjem na neocenjene trditve in dokaze uveljavljata pritožnika), upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00076524
SPZ člen 32, 33, 34. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - stopnja verjetnosti - težko nadomestljiva škoda - dostop do javne ceste - zavrnitev dokaza - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Četudi je postopek po predlogu za izdajo začasne odredbe sumaren in hiter ter se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, to ne pomeni, da je dokazovanje v tej fazi postopka omejeno le na listinske dokaze (oziroma dokaze, ki jih je mogoče izvesti zunaj naroka). Posebej to velja v primeru (kot je tudi konkretni), ko ni razlogov za hitenje z zavrnitvijo predloga za zavarovanje. Razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev o zavrnitvi predlaganih dokazov, predstavljajo nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, da so izvedeni dokazi dovolj prepričljivi in popolni, da jih tudi novi dokazi ne bi mogli ovreči. Tožniki so podali trditve (o nemožnost uporabe edine dovozne poti do svojega bivalnega objekta), ki bi, če bi se izkazale za resnične, lahko utemeljile izdajo začasne odredbe.
motenje posesti - solastna nepremičnina - sodno varstvo posesti - motilno dejanje - odvzem posesti - pravica do posesti - zadnja mirna posest - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, ne pravica. Za posestno varstvo je odločilno le posestno stanje pred očitanim motilnim ravnanjem (zadnja mirna posest), ne pa tudi pravica do posesti. Ker je posestno varstvo lahko v korist tudi tistemu, ki pravice (do posesti) sploh nima, je pravno nepomemben pritožbeni dvom o pravni upravičenosti tožnice do spornih parcel.
Pritožbena navedba, da je tožnica nedvomno vedela, da toženec 19. 3. 2021 izvaja dela na spornih parcelah, je nekonkretizirana. Pritožba se namreč vsebinsko ne sooči z razlogi izpodbijanega sklepa o tem, zakaj je izpoved omenjene priče verodostojnejša in prepričljivejša od izpovedi toženca. Prav tako ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da se telefonski pogovor, v katerem je toženec B. B. seznanil s svojim posegom, ni mogel odvijati v soboto ali nedeljo (20. in 21. 3. 2021), in da, četudi se je odvijal v ponedeljek 22. 3. 2021 (kar je trdil toženec), to ne pomeni, da je B. B. (oziroma tožnica) za toženčev poseg izvedel (izvedela) pred 22. 3. 2021.
priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja - dobra vera pridobitelja nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi bila v skladu z enotno sodno prakso Vrhovnega sodišča dopustitev priposestvovanja v konkretni zadevi v nasprotju z namenom instituta priposestvovanja na nepremičninskem področju, ki je predvsem v odpravi pomanjkljivosti, ki nastanejo pri pravnoposlovnih prenosih lastninske pravice na nepremičninah.
V obravnavani pravdi je sodišče lahko presojalo le, ali obligacijska obveznost, ki sta jo dogovorili stranki pogodbe, zavezuje tudi toženko. Ni pa bila predmet obravnave morebitna odplačnost oziroma neodplačnost služnostnih upravičenj na podlagi drugih pravnih temeljev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076257
URS člen 158. ZVEtL-1 člen 1, 1-2, 26, 41, 42, 42/1, 47, 48, 48/2, 50, 50/1. SPZ člen 107, 127a, 127b, 127b/1, 127č. SPZ-B člen 25. ZZK-1 člen 11. ZNP-1 člen 23, 42. ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/3, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - pravica do izjave v postopku - vsebina popravnega sklepa - pripadajoče zemljišče - glavna nepremičnina - povezane nepremičnine - pomožna nepremičnina - zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - vpis v zemljiško knjigo - javni interes - pravnomočnost - nastanek etažne lastnine
Z dodatno ugotovitvijo izpodbijanega sklepa, da sta sporni parceli pomožna nepremičnina glavne nepremičnine (parcele, na kateri stoji nevpisana stavba z naslovom A.), ni v ničemer vsebinsko poseženo v bistvo odločitve, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo in obrazložilo že v sklepu z dne 27. 10. 2022: bistven je zaključek, da sta navedeni parceli potrebni in namenjeni za redno rabo predlagateljičine nepremičnine in da sta zato njena last.
Upoštevaje uvodoma pojasnjeni širši in smiselni kontekst uporabe določb ZPP v nepravdnih postopkih ter posebno naravo postopkov po ZVEtL-1, v katerih se varuje tudi javni interes, pritožbeno sodišče ugotavlja, da z izpodbijanim popravnim sklepom ni bilo vsebinsko poseženo v odločitev iz sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 10. 2022, temveč je bila popravljena oziroma spremenjena zgolj nomotehnična označitev pravice, katere vsebina je ostala ves čas enaka.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSL00079615
URS člen 23. ZST-1 člen 10, 10/3, 11, 12a, 13, 13/2. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 17, 17/1, 18, 18/1, 18/1-1. ZIZ člen 170. SPZ člen 142.
taksne oprostitve na podlagi zakona - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks - brezplačna pravna pomoč - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Le če je stranki dodeljena brezplačna pomoč za tisti sodni postopek, v katerem predlaga taksno oprostitev, je posledično v tem istem postopku že po samem zakonu oproščena tudi plačila sodnih taks (prim. tretji odstavek 10. člena ZST-1).
Obremenjenost nepremičnin s hipotekami, kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, ni (pravna) ovira za njihovo odsvojitev ali obremenitev (prim. 170. člen ZIZ in 142. člen SPZ), kar bi tožniku lahko omogočilo pridobitev sredstev za plačilo takse. Vendar je po drugi strani treba upoštevati dejstvo, da s hipotekami obremenjenega premoženja pogosto dejansko ni mogoče unovčiti, čeprav pravnega zadržka za to res ni.
ZTLR člen 54. SPZ člen 217, 218, 219, 219/1. ZPP člen 125a, 157, 286.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - obseg in vsebina stvarne služnosti - izvrševanje služnosti - dobra vera priposestvovalca - terensko vozilo - dovozna pot - sečnja in spravilo gozdnega drevja - stroški postopka
Ni bistveno, kakšna je namenska raba gospodujočega zemljišča (in morebitne bodoče potrebe takega zemljišča), ampak je bistveno, da se je po ugotovitvi sodišča prve stopnje stvarna služnost v priposestvovalni dobi izvrševala (le) zaradi košnje travnika in zaradi sečnje oziroma spravila lesa.
Ni izključeno, da je H. H. po sporni poti vozil tudi z običajnim osebnim vozilom, a tega očitno ni počel na zaznaven način. Tako izvrševanje služnosti ne more pripeljati do priposestvovanja, saj lastniku služeče nepremičnine ne omogoča, da se izvrševanju upre. Izvrševanje služnosti mora biti ne le navzven zaznavno, ampak praviloma redno in se mora izvajati ves čas teka priposestvovalne dobe.
Ugotovljeno stvarno služnost opredeljuje način uporabe (hoja in vožnja), vrsta prevoznih sredstev (motorna kosilnica, terensko (osebno) vozilo in manjši traktor s prikolico ali brez nje), območje izvrševanja (obstoječa dovozna pot, ki je delno asfaltirana, delno utrjena s peskom, delno pa tlakovana in poteka od odcepa s poti na nepremičnini ID znak 0000 91/1 preko severovzhodnega dela parcele 91/5 in vzhodnega dela parcele 91/6, delno ob meji s nepremičnino ID znak 0000 91/4, delno pa tudi po njej) ter namen izvrševanja (košnja in spravilo lesa). S takim opisom je omogočeno tako varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnih zavezancev pred prekomerno obremenitvijo njihovih nepremičnin.
Če gre za služnost, katere izvrševanje ni vezano na trajne objekte (na primer asfaltirano cesto), je treba meje izvrševanja služnosti označiti tako, da ne prihaja do poljubne uporabe služečega zemljišča, ko lastnik gospodujočega zemljišča vozi enkrat tako in drugič drugače in je zato treba prostorske meje opredeliti z navedbo posameznih točk, na katerih pot spremeni smer, prav tako tudi razdaljo med temi točkami (širino poti). V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je služnost vezana na obstoječo dovozno pot, ki je v naravi jasno ločena od preostalega zemljišča tožencev, saj je delno asfaltirana, delno utrjena s peskom in delno tlakovana in so posledično strankam meje izvrševanja služnosti, čeprav širina poti ni natančno opredeljena, znane.