CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063424
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/3, 142/4, 214, 214/1, 224, 224/1, 298, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 67, 67/2, 115.
poslovna stavba - upravnik - posebni skupni del - delitev po solastniških deležih - posli rednega upravljanja - obratovalni stroški in stroški upravljanja - varnostno-receptorska služba - površina poslovnih prostorov - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - pravilna vročitev - vročanje vabila na narok za glavno obravnavo - prevzem sodnega pisanja - nedovoljena pritožbena novota - dokaz z zaslišanjem strank - odstranitev stranke z naroka - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - prekluzija navajanja dejstev - etažni načrt - dejanska etažna lastnina
Zaslišanje stranke kot dokaznega sredstva nima zveze s pravico stranke, da se izjavi o pravnih in dejanskih vidikih spora, da predlaga dokaze in se izjavi o navedbah nasprotne stranke.
Tako odločitev, da se zaslišanje prekine, kot odločitev, da se zakonitega zastopnika odstrani iz razpravne dvorane, predstavljata sklepa procesnega vodstva razpravljajoče sodnice, glede katerih se je toženka imela možnost izjasniti v pritožbi.
Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, preizkus etažnega načrta pa je v pristojnosti GURS. Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je sodišče prve stopnje pravilno sprejelo tožničin ključ delitve stroškov, ki se na ta elaborat opira.
ZPP člen 286b, 286b/1. SPZ člen 31, 33, 33/1, 33/2.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do samopomoči - menjava ključavnice - soposest - ekonomski interes - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Neposredno pred toženkinim motilnim ravnanjem (21. 10. 2019) je toženec razpolagal s ključi hiše, možnost je imel samostojno vstopati vanjo (kot tudi v garažo oziroma drvarnico) in tega mu ni nihče preprečeval. Tudi če bi se izkazalo, da vseh prostorov ni dejansko uporabljal, to na odločitev o motenju posesti ne bi vplivalo.
Za posest prostorov ni odločilno, da jih posestnik ves čas uporablja. Ob upoštevanju posestne volje (animus possidendi) ima že z možnostjo uporabe dejansko oblast nad stvarjo.
Pogoj za pravico do samopomoči je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Toženkino ravnanje ni bilo ne takojšnje ne nujno, saj je na zatrjevana motilna ravnanja tožnika odreagirala z znatnim časovnim zamikom.
Posestno varstvo je namenjeno predvsem preprečevanju samovoljnega ravnanja, zato je ekonomski interes načeloma podan vedno, kadar se z zahtevanim posestnim varstvom ta namen lahko uresniči. V obravnavanem primeru so ti pogoji nedvomno izpolnjeni.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 343, 343/4, 365, 365-1. SPZ člen 33, 33/1, 34, 35.
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - ugovor pasivne legitimacije - starost stranke v postopku - lastnik nepremičnin - način izvrševanja posesti - samovoljno ravnanje - ekonomski interes v posestnem sporu - nova pot - kršitev pravice do enakega varstva pravic - petitorna pravda - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa - ugodna odločba za stranko
V obravnavanem primeru je bilo samovoljno poseženo na dovozno pot tožnikov, ki so se morali zato začeti voziti po drugi poti. Sam obstoj alternativne poti ni pomemben, saj je tožena stranka z zaprtjem dotedanje poti in vzpostavitvijo nove poti samovoljno posegla v obstoječe posestno stanje. Vprašanje, ali je nova pot boljša ali slabša, ni pomembno.
SPZ člen 119, 119/4, 119/6. SZ-1 člen 37, 37/5, 41, 41/1, 44, 44/3. SZ-1E člen 41, 41/1, 41/3, 41/4.
gospodarski spor majhne vrednosti - izterjava vplačil v rezervni sklad - upravljanje večstanovajskih stavb - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - potrebna večina etažnih lastnikov - stavba z več vhodi - rezervni sklad - namen instituta - zbor etažnih lastnikov - vabilo
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da glede na okoliščine obravnavanega primera, za odločitve v zvezi z rezervnim skladom za vhod na naslovu Ulica 7 zadostuje večina etažnih lastnikov na omenjenem naslovu in ne na ravni celotne stavbe. Ker so etažni lastniki vhoda na naslovu Ulica 7 leta 1995 sklenili pogodbo o upravljanju, ki z uveljavitvijo SZ-1 ni prenehala veljati, in je bila tožeča stranka stranka imenovana za upravnika vhoda (in ne celotne večstanovanjske stavbe), ni v nasprotju s SZ-1, če do ureditve enotnega rezervnega sklada vodi sredstva obveznega rezervnega sklada posebej za ta vhod.
Zavzeto stališče sodišča prve stopnje dodatno potrjuje tudi dejstvo, da je novela SZ-1E v 41. členu uredila situacije, kot je obravnavana. V prvem odstavku namreč določa, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov (po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo enega upravnika, ki za večstanovanjsko stavbo vzpostavi en rezervni sklad. Določbe ni mogoče razlagati tako ozko, da bi moral biti za vsak vhod imenovan drug upravnik, temveč je bistveno to, da so etažni lastniki odločitve o imenovanju upravnika in pogodbe o upravljanju sprejeli za vsak posamezni vhod posebej, četudi so se odločili za istega upravnika. Prav dejstvo, da je novela SZ-1, ki je bila sprejeta (šele) leta 2021, v prvem odstavku 41. člena določila prehodno obdobje, da se za večstanovanjsko stavbo oblikuje en rezervni sklad, potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da je bilo tudi po sprejetju SZ-1 možno, da je imela stavba z več vhodi tudi več rezervnih skladov (in upravnikov).
ureditev razmerij med solastniki - solastnina nepremičnin - delitev solastnine - fizična delitev nepremičnin - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - akt o ustanovitvi etažne lastnine - posli rednega upravljanja - uporaba vrta - pravno razmerje - določitev načina rabe nepremičnine - lastninska pravica na stanovanju - skupni del zgradbe - enostranski pravni posel - idealni delež solastnika - potrebna večina solastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - soglasje etažnih lastnikov - skupni deli - sosedsko pravo - sprememba okoliščin - pričakovana zasebnost - načelo sorazmernosti
Predlagateljica je s pridobitvijo lastninske pravice na stanovanju vstopila v solastninsko pravno razmerje, kot je bilo urejeno z aktom o ustanovitvi etažne lastnine.
Institut nadomestnega soglasja po naravi stvari omejuje lastninski položaj tistih solastnikov, ki niso soglašali s sprejetjem odločitve. Legitimen razlog te omejitve je v zagotavljanju delovanja skupnosti oseb, ki jih povezuje lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe.
Nasprotna udeleženca sta ob vstopu v solastniško razmerje vedela (ali vsaj mogla vedeti), da izključna raba vrta ne odraža njunih solastniških upravičenj na skupnih delih, in nista mogla računati z nespremenljivostjo ureditve, določene v Aktu o ustanovitvi etažne lastnine. Ob pridobitvi etažne lastnine sta mogla pričakovati le toliko zasebnosti, kolikor jo lahko nudi bivanje v dvostanovanjski stavbi s skromnim obsegom zemljišča okrog nje.
SPZ člen 24, 24/2. ZPP člen 7, 7/1, 8, 154, 154/3, 212, 258, 258/2, 262, 262/2.
motenje posesti - posestno varstvo posrednega posestnika - posredna posest lastnika - aktivna legitimacija družbe - aktivna legitimacija družbenika - ugovor pravice do posesti - nesklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - delni uspeh v pravdi - pravdni stroški po uspehu
Najemnica je svojo neposredno posest izvajala na podlagi najemne pogodbe, ki jo je sklenila s tožnico, kar pomeni, da je bila tožnica v tem primeru posredna posestnica in s tem upravičena zahtevati posestno varstvo. Vprašanje, ali je bila najemna pogodba veljavno sklenjena, je vprašanje o pravici, kar ni predmet postopka zaradi motenja posesti v skladu z določbami ZPP. Ker je bila tožnica posredna posestnica, je bila tako upravičena zahtevati posestno varstvo, posledično pa tožba zaradi tega ni nesklepčna.
Tožbo je treba brati kot celoto. Celotna tožba izhaja iz domneve tožnice, da je motilna ravnanja izvedel zgolj toženec in nihče drug.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - posest - posestnik - zadnja mirna posest - posest na silo - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dovoljena samopomoč
Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, vendar pa je nima nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega SPZ (33. člen SPZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071101
SPZ člen 92. ZFPPIPP člen 248. OZ člen 190, 198. ZPSPP člen 29.
najemna pogodba - pravne posledice začetka stečajnega postopka - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - lastninska (vindikacijska) tožba - ugovor pasivne legitimacije - dejanska posest - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Najemna pogodba ne more predstavljati pravne podlage za zahtevek tožnika (najemodajalca) proti tožencu (najemniku) za vrnitev stvari. Taka odločitev sodišča prve stopnjeje materialnopravno zmotna. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da se iz njenih poslovnih prostorov izseli in ji jih izroči v posest prav zato, ker je od Najemne pogodbe odstopila. Pravno podlago predstavlja v takem primeru 92. člen SPZ, iz katerega izhaja, da lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri tem pa mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca.
pridobitev lastninske pravice - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - aktivna legitimacija - priposestvovalna doba pravnih prednikov - dokazna ocena
Sodišče je sprejelo pravni sklep, da so že tožnikovi pravni predniki priposestvovali sporni parceli. Pravno podlago je pravilno našlo v paragrafu 1460 Občega državljanskega zakonika. Ta določa, da mora imeti priposestvovalec stvar v posesti, ki mora biti pravična, poštena in pristna ter mora trajati ves po zakonu določen čas. Upoštevaje načelno pravno mnenje razširjene seje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960, ki za priposestvovanje nepremičnin določa 20-letno dobo, je zaključilo, da se je ta iztekla najkasneje leta 1958.
Tožnik je v postopku zatrjeval, da je pravni naslednik (dedič) po materi A. A. Vprašanje aktivne legitimacije v postopku na prvi stopnji nikoli ni bilo sporno.
Ker predložena listinska dokumentacija prepričljivo izkazuje, da sta bili sporni nepremičnini vrnjeni toženčevemu očetu že v letu 1946, da pa jih je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21. 11. 1937 imela v posesti tožnikova pravna prednica in njeni družinski člani, je pravilna odločitev prvega sodišča, da se je priposestvovalna doba iztekla najkasneje v letu 1958 in da je tožbeni zahtevek utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063616
OZ člen 609. ZPSPP člen 32, 32/2. ZPP člen 44, 44/3, 214, 214/2, 488, 488/1. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pogodba o finančnem leasingu - najemna pogodba - podnajemna pogodba - prenehanje podnajema - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - sodba presenečenja
Pogodba o finančnem leasingu ima do trenutka, ko nastopi upravičenje leasingojemalca do odkupa predmeta leasinga, predvsem značilnost najemne pogodbe.
Ena bistvenih pravnih lastnosti podnajemnega razmerja je njegova akcesornost do osnovnega najemnega razmerja. Akcesornost je nujna, ker mora biti najemodajalec nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari. Najemnik lahko sklepa podnajemno pogodbo samo v okviru svoje možnosti rabe, ta pa mu je podeljena z najemno pogodbo. S prenehanjem najemne pogodbe ugasne upravičenost razpolaganja, to pa neposredno učinkuje tudi na podnajemno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063561
ZPP člen 11, 11/1, 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 24, 25, 26.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - izpraznitev stanovanja - izselitev iz stanovanja - skupno premoženje - vlaganja - ustvaritev nove stvari - pravica do izjave - nova stvar
Upoštevaje navedbe toženke, iz katerih je zaenkrat moč sklepati zgolj na to, da ni dosežen pravni standard nove stvari oziroma spremenjene identitete zgradbe, se izkaže, da ni smotrno čakati na odločitev o toženkinem stvarnopravnem zahtevku v drugi pravdi. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se toženkin predlog za prekinitev postopka zavrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063625
ZPP člen 7, 212, 279č, 279č/2, 285.
upravnik - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve - ugotovitev solastniškega deleža - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nedovoljeni informativni dokazi - program vodenja postopka
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč nosilne razloge izpodbijane odločitve, moralo tožečo stranko z uporabo materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati na to, da konkretizira svoje navedbe. Na nejasnost podlage vtoževanih računov je tožečo stranko opozorila že tožena stranka; ustaljeno stališče sodne prakse je, da sodišče ni dolžno izvajati materialno procesnega vodstva, če na pomanjkljive trditve opozori že nasprotna stranka.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070202
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 92, 164. OZ člen 647.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - podjemna pogodba - vindikacijski zahtevek - trditveno in dokazno breme dolžnika
Zastavni upnik ima sicer v skladu skladu s 164. členom SPZ v času trajanja zastavne pravice enako pravno varstvo kot lastnik in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev zastavljene stvari (vindicatio pignoris), prenehanje vznemirjanja in posestno varstvo, tudi od njenega lastnika, vendar pa bi moral dolžnik za uveljavljanje zastavne pravice, s tem pa tudi vrnitve, upnika natančno seznaniti s terjatvijo (po temelju in višini) zoper njega, saj upnik v nasprotnem primeru niti ne more v celoti in pravilno izpolniti njegove terjatve in si s tem zagotoviti vrnitve svoje stvari. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem svoje terjatve do upnika, dolžnik ni uspel izpodbiti upnikove terjatve na vrnitev premičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00063779
SPZ člen 8, 16, 18, 96. OZ člen 190. ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1.
lastninska pravica - elektroenergetski objekt - uporaba tuje stvari - uporabnina - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - neustrezna dokazna ocena - načelo superficies solo cedit - sestavina glavne stvari - transformatorska postaja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - dokaz z izvedencem - strokovno znanje izvedenca - najemno razmerje - trditveno in dokazno breme - pravni naslov za uporabo tujih nepremičnin - kršitev pravice do izjave - povrnitev koristi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Sporno pred sodiščem prve stopnje je bilo in ostaja tudi v pritožbenem postopku ali sta tožnika poleg nepremičnine in objekta, ki stoji na njej, tudi lastnika elektroenergetske opreme ter v nadaljevanju uporaba 198. člena OZ in sicer odgovor na vprašanje ali se prihodki, ki jih ustvarja oseba, ki uporablja tujo stvar brez soglasja lastnika, lahko upoštevajo pri odmeri ustreznega nadomestila lastniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00063691
SPZ člen 23. ZPP člen 5, 8, 108, 115, 115/2, 116, 116/1, 119, 212, 337, 337/1. ZZK-1 člen 41, 53, 53/6. ZZVZZ člen 80a, 80a/2. Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (2008) člen 1. URS člen 22.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pravica do izjave v postopku - obrazec zdravniškega potrdila - bolezen stranke v postopku - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zemljiškoknjižno dovolilo - dobra vera pridobitelja nepremičnine - pogoji za predznambo - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - predlog za prekinitev postopka - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - nedovoljene pritožbene novote
Pravica do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) med drugim omogoča stranki pravico do informacije v postopku, pri čemer je institut vrnitve v prejšnje stanje, kot predpogoj pravice do izjavljanja, z njo neposredno povezan. Vsebina obrazca je v skladu z drugim odstavkom 80.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) urejena v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Pravilnik) in je tako predpisan Obrazec PV.
S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih oseb, vendar začne v razmerju med prenositeljem (prodajalcem) in pridobiteljem lastninske pravice (kupcem) prenos na nepremičnini učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Tako Vrhovno sodišče RS, kot tudi Ustavno sodišče RS sta že večkrat pojasnila, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, in da bo imel prednost pred nevknjiženim lastnikom le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
SPZ člen 99, 99/1, 212, 212/1. ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/4.
konfesorna tožba - vznemirjanje izvrševanja služnosti - odklop vode - služnost dosmrtnega stanovanja - priključek na javni vodovod - istovetnost tožbenega zahtevka - pravdni stroški po uspehu - poseben sklep o stroških postopka - delež stroškov
Pravilno je materialnopravno stališče, da ustanovljena osebna služnost načeloma zavezanca ne zavezuje k aktivnim ravnanjem (247. člen SPZ). Mora pa lastnik služeče stvari trpeti dejanja drugega in opuščati določena ravnanja. Vendar so okoliščine konkretnega primera posebne v tem, da je bila pitna voda v sporno nepremičnino, na kateri ima tožnik služnost stanovanja, pred posegom toženca napeljana na črno od brata C. (tretje osebe). Ko je toženec poskrbel za odklop tako napeljane vode, je s tem tožnika neutemeljeno motil pri izvrševanju služnosti stanovanja oziroma jo celo onemogočil, saj je splošno znano, da brez pitne vode v hiši normalno bivanje ni mogoče. Konfesorna tožba (212. člen SPZ v povezavi s prvim odstavkom 99. člena SPZ) je dajatvena tožba, ki se glasi na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti. Ker je toženec s svojim ravnanjem poskrbel za to, da tožnik nima več možnosti uporabe pitne vode zaradi odklopa na črno napeljane vode, obstaja tudi njegova obveznost, da mu napeljavo tekoče pitne vode zagotovi nazaj.
Neutemeljeno je sklicevanje v pritožbi na dejstvo, da je ponovni priklop vode na črno nekaj manj in tudi nekaj drugega od zahtevka na izvedbo javnega vodovodnega priključka. Tudi sicer pa je toženec s svojo izpovedbo potrdil, da zanj napeljava vode na črno od brata C. ni ustrezna rešitev, zato jo je tudi sam onemogočil. Morebitno zavzemanje za ponovni priklop vode na črno tako nasprotuje njegovemu predhodnemu ravnanju. To, kar tožnik zahteva v tožbenem zahtevku (priklop na javno vodovodno omrežje in dejanja s tem v zvezi), je v družbi običajen in legalen način zagotovitve tekoče pitne vode. Takšen zahtevek pomeni primerno odpravo s strani toženca povzročenega vznemirjanja.
spor zaradi motenja posesti - sklep o motenju posesti - vsebina sklepa - motilno dejanje - onemogočitev dostopa do nepremičnine - oblikovanje zahtevka - zavrženje ugotovitvenega zahtevka - pravni interes - dajatveni zahtevek - restitucijski zahtevek - prepovedni zahtevek - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - oteženo izvrševanje posesti - ekonomski interes za posestno varstvo - sprememba posestnega stanja - vzdrževalna dela - izvedba vzdrževalnih del - način izvrševanja soposesti
Ker SPZ v 32. členu zagotavlja posestvo varstvo vsakemu posestniku ne glede na dejavnost, s katero se ukvarja, so pritožbene navedbe, s katerimi toženca izpodbijata tožnikovo aktivno legitimacijo, neutemeljene.
Glede na to, da je obravnavana tlakovana pot edini dostop do nepremičnin tožnika, ki ga vsakodnevno uporablja, je presoja sodišča prve stopnje, da je postavljanje koles in vozička na pot ob prizidku, ki terja umikanje koles in vozička, motilno ravnanje.
Postavitev gradbenega odra na dovozu, ki ga uporabljata tudi toženca (kar v pravdnem postopku med pravdnimi strankami ni bilo sporno), ki je bil postavljen za krajši čas zaradi vzdrževalnih del in po opravi del tudi v celoti odstranjen, ne predstavlja motenja posesti. Potrebna vzdrževalna dela namreč ne predstavljajo motenja posesti.
SPZ člen 24, 33, 33/1, 34. ZPP člen 7, 212, 318, 318/3.
sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti - motenje posesti - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - potrebne trditve - obstoj zadostne trditvene podlage - izvrševanje posesti - način izvrševanja posesti - zadnja mirna posest - konkretni opis - dokazanost trditev - izvedba dokaznega postopka - izključna posest - izvrševanje oblasti nad stvarjo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Vrhovno sodišče je v dosedanji sodni praksi oblikovalo nekaj opornih točk, pomembnih za presojo o sklepčnosti tožbe. Tako po odločbah VS RS kot po odločitvah nižjih sodišč, ki niso prestale revizijskega preizkusa, temeljno izhodišče predstavlja preizkus, ali bi bila v primeru toženčeve pasivnosti izdana (prava) zamudna sodba. Do razhajanj med nižjimi sodišči in VS RS prihaja pri presoji, kako natančne morajo biti tožnikove navedbe, da predstavljajo potrebno/zadostno podlago za izvedbo dokaznega postopka. VS RS je izpostavilo, da podobno kot prestroge zahteve lahko tožnika prikrajšajo v pravici do sodnega varstva, na drugi strani presplošne navedbe lahko okrnijo toženčeve možnosti obrambe. Odločilna je zato prava mera: koliko je še življenjsko mogoče in razumno pričakovati od tožnika in bo hkrati dovolj, da se bo toženec mogel učinkovito braniti.
Tožnik je dovolj natančno opisal, na kakšen način je pred spornim toženčevim dejanjem uporabljal ograjene dele zemljišč.
Presoja, ali je toženec ogradil tolikšen del površin, ki jih je tožnik pred tem uporabljal za parkiranje, da je njegovo ravnanje motilno (in ne le moteče), je stvar dokaznega postopka. Tožnik je namreč zatrjeval, da je toženec ogradil celotno parkirno površino, toženec pa se je branil, da je parkiranje še vedno mogoče. Ali drži tožnikova trditev ali toženčeva, je stvar dokazovanja in ne sklepčnosti tožbe.
negatorna tožba - plačilo uporabnine - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dobra vera kupca - pričakovana lastninska pravica - zavezovalni in razpolagalni pravni posel
Po prepričanju pritožbenega sodišča med tožnico in toženko lahko prišlo zgolj do zavezovalnega pravnega posla, iz katerega bi izhajal zgolj pravni naslov za prenos lastninske pravice. Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, pa je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi popolnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni.