sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga spremenjenega tožbenega zahtevka in pobotnega ugovora
V konkretnem primeru zahtevek po spremenjeni tožbi temelji na isti pravni in dejanski podlagi kot eden izmed pobotnih ugovorov tožene stranke, o katerem bo sodišče prve stopnje v postopku v vsakem primeru moralo odločati. V obeh primerih gre za zahtevek enega solastnika na delno povračilo plačanega obratovalnega (vzdrževalnega) stroška za isto solastno nepremičnino (68. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ), sodišče prve stopnje pa bo v tej zvezi moralo dejansko stanje ugotavljati že zaradi odločanja o pobotnem ugovoru tožene stranke. Ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka je tako po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavnem primeru odločanje o spremembi tožbe smotrno za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, zaradi česar bi bilo treba takšno spremembo tožbe dovoliti (prvi odstavek 185. člena ZPP).
SPZ člen 37, 37/1, 66, 66/1. OZ člen 190, 190/1, 198.
uporabnina in uporaba solastne stvari - možnost uporabe solastne nepremičnine - souporaba nepremičnine - neupravičena uporaba solastnika - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - prikrajšanje solastnika
Ravnanje moža tožeče stranke, ki dostopa na sporne nepremičnine, izkazuje interes tožeče stranke za uporabo spornih nepremičnin, ne pa dejanske uporabe v skladu s tožničinem solastninskim deležem.
Ni sporno, da toženec izključno sam uporablja stanovanjsko hišo, prav tako ni sporno, da so vsi predmeti, ki se nahajajo na parceli in ki jih ni malo, njegovi. Ni nujno, da solastnik aktivno prepreči uporabo, dovolj je, da drugega solastnika izključi iz rabe stvari. S tem, da tožena stranka tožeči stranki ne želi izročiti ključev ter zaseda znaten del nepremičnine s svojimi predmeti, tožeči stranki onemogoča realizacijo njene solastninske pravice, čeprav, kot tožena stranka sama navaja, tožničini souporabi aktivno ne nasprotuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00054025
SPZ člen 60, 60/1, 60/2. ZPP člen 212. ZIZ člen 60, 60/2, 60/3, 65, 65/6.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - pravica, ki preprečuje izvršbo - lastninska pravica na premičninah - pridobitev lastninske pravice na premičninah - izročitev premičnine v posest - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - prekluzija trditev in dokazov - zmotna uporaba materialnega prava
Tožbo za ugotovitev nedopustnosti lahko vloži tisti, katerega ugovor tretjega je bil v izvršilnem postopku zavrnjen. S tožbenim zahtevkom uveljavlja ugotovitev, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi, na določen predmet ni dopustna, ker ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Ena od pravic, ki preprečujejo izvršbo, je tudi lastninska pravica. Lastninska pravica na premičnini se na pravnoposlovni podlagi pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (prvi odstavek 60. člena SPZ). To pomeni, da morata biti za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom kumulativno izpolnjena dva pogoja, veljaven pravni naslov in izročitev. Če eden izmed pogojev ni podan, lastninska pravica ni pridobljena.
Tožničino sklicevanje na račune in seznam osnovnih sredstev ne zadostuje za izkaz izročitve. Navedeni dokumenti namreč ne predstavljajo listine, na podlagi katere bi pridobitelj (zatrjevano tožeča stranka) lahko razpolagal s premičninami. Določba drugega odstavka 60. člena SPZ praviloma ureja primere, ko prenosnik (zatrjevano dolžnik B. s. p.), ki ni posestnik stvari ne more opraviti izročitve.
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja namreč tudi za tretjo osebo (v konkretnem primeru za tožečo stranko), saj šesti odstavek 65. člena ZIZ določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070201
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 32, 33.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - soposest - motenje soposesti - trditveno in dokazno breme upnika
Upnika sta na dolžničini nepremičnini zahtevala varstvo njune soposesti. Sodišče v takih primerih daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V takih primerih je na upniku trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila nasprotna stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
SPZ člen 213, 213/2, 219, 219/1, 219/2. ZPP člen 156, 156/1.
neprava stvarna služnost - nadomestilo za služnost - singularni pravni naslednik - obzirno izvrševanje služnosti - poseg v služnostno pravico - zmotna uporaba materialnega prava - stroški postopka - krivdni stroški
Poseg tožeče stranke z odstranitvijo sončnih panelov je nedvomno posegel v obstoječo služnostno pravico tožene stranke. Višje sodišče pri tem nikakor ne osporava, da je imela tožeča stranka kot lastnik pravico do vzdrževanja in sanacije strehe, niti ji tega ne oporeka tožena stranka. Kljub temu pa je odstranitev sončnih panelov posegla v služnostno pravico oz. jo je začasno celo onemogočila. V odsotnosti drugačne pogodbene ureditve pa stroškov v zvezi s takšnim posegom v pravico služnostnega upravičenca ni mogoče naložiti slednjemu, ampak jih je dolžan nositi lastnik služeče stvari.
Tožena stranka je tožečo stranko pred vložitvijo tožbe obvestila, da je obveznost izpolnila (pred 6 leti). Tožeča stranka se je zato lahko zavedala verjetnosti, da s tožbo ne bo uspela, pa je sprejela tveganje in se odločila za vložitev tožbe. Tveganje sodnega postopka pa se je zanjo negativno uresničilo.
SPZ člen 105. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/3, 342/4, 374, 374/2, 374/11.
skupni deli stavbe v etažni lastnini - razpolaganje s skupnimi deli stavbe - načelo specialnosti - stvar izven pravnega prometa - končna razdelitev - prenos na lokalno skupnost - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba, in so torej že po samem zakonu v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov, ki imajo v lasti posamezne dele zgradbe. Z njimi ni mogoče samostojno razpolagati in ne morejo biti samostojni predmet pravnega prometa. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo zgolj na zemljiškoknjižno stanje, ki pa v tem primeru očitno ne odraža dejanskega stanja. Upoštevati je treba, da skupni deli stavbe tega statusa ne pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo, temveč ga imajo že po samem zakonu od nastanka dejanske etažne lastnine dalje (ne glede na vpis le-te v zemljiški knjigi). Tudi solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih stavbe nastane že na podlagi samega zakona in ne šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Solastniški delež stečajnega dolžnika na sporni nepremičnini, ki predstavlja splošni skupni del stavbe, torej sploh ne more biti samostojno v pravnem prometu, posledično pa tudi ne more biti prenesen na pritožnico po 374. členu ZFPPIPP. Ker so izven pravnega prometa, se skupni deli stavbe ne morejo prodati v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom po pravilih ZFPPIPP, prav tako pa ne morejo biti predmet končne razdelitve in prenosa na upnike ali lokalno skupnost. V skladu z enajstim odstavkom 374. člena ZFPPIPP se namreč za pravne posledice pravnomočnega sklepa o končni razdelitvi iz osmega odstavka tega člena smiselno uporabljajo prvi, tretji in četrti odstavek 342. člena ZFPPIPP, 342. člen pa ureja prenos lastninske pravice na kupca in varstvo kupca v primeru nakupa nepremičnin v stečajnem postopku. Izpodbijani sklep, s kakršnim bi bila sporna nepremičnina prenesena na pritožnico, ima torej enake pravne posledice kot nakup v stečaju. Za oba pa velja, da njun predmet ne morejo biti stvari, ki so izven pravnega prometa, torej tudi ne sporna nepremičnina.
SPZ člen 44, 217, 217/1, 269, 269/1. ZTLR člen 54, 54/3.
stvarna služnost - potrebe gospodujočega zemljišča - priposestvovanje služnosti - dobra vera - pravni naslov - priposestvovalna doba - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - sklenitev ustnega dogovora - dejanska uporaba poti - poseg v obstoječe posestno stanje - zloraba zaupanja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Tudi če dogovor ne bi bil zadosten pravni naslov za pravo priposestvovanje služnosti, so podani pogoji za nepravo priposestvovanje. Vprašanje, ali je imel tožnik ustrezen oziroma zadosten pravni naslov, ki omogoča sklepanje o dobri veri, ni pomembno. Pri nepravem priposestvovanju se ne zahteva dobra vera priposestvovalca in zato tudi ni nujno, da bi priposestvovalec izvrševal služnost na podlagi pravnega naslova, potrebnega za njeno pridobitev. Bistveno je redno dvajsetletno izvrševanje stvarne služnosti, ki ji lastnik služeče stvari ni nasprotoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00054620
SPZ člen 271, 271/2. ZVNDL člen 4. ZPP člen 8, 154, 155.
izločitvena pravica - ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - skupno premoženje zakoncev - stavbna pravica - montažni objekt - kupoprodajna pogodba - načelo povezanosti zemljišča in objekta - lastninska pravica na stavbi - družbena lastnina - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na prodajni pogodbi - uspeh celotnega dokaznega postopka - obrazložitev odločitve o stroških - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje je res v času sklenitve pogodbe tekel pravni promet tudi z nepremičninami, ki niso bile vpisane v zemljiško knjigo. Vendar je tudi za prenos izven zemljiške knjige potrebno ugotoviti, ali je obstajala listina, ki je primerna za vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. ZVNDL je določal, da se pravica uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, vknjiži na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče ali drug pristojen organ ugotavlja, da ima določena pravna oseba to pravico, kot tudi na podlagi overjene pogodbe, kadar zakon določa, da se ta pravica lahko prenese s tako pogodbo (4. člen). Za veljaven prenos lastninske pravice na sporni stavbi bi torej tožeča stranka morala izkazati, da je bil podpis na Pogodbi overjen, česar ni uspela.
Če stranka v pravdi uspe v celoti in se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe - vmesni sklep - udeležba v nepravdnem postopku
Vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe podrobneje določa Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru v III. poglavju z naslovom Elaborati (13.člen - 25. člen).
Ker je izpodbijani sklep zgolj vmesni sklep, ki ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1 in sodišče z njim ne odloča o pravicah udeležencev, temveč zgolj o primernosti strokovno (tehnične) podlage za izvedbo katastrskih vpisov, so pritožbeni očitki, ki se nanašajo na obseg pripadajočega zemljišča, pravno nerelevantni.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00054424
ZVEtL-1 člen 23, 23/5, 43. SZ-1 člen 20. ZS člen 83a. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1. ZZK-1 člen 3, 3/2-4. ZEN člen 24.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe - atrij kot posebni skupni del - solastnina etažnih lastnikov - pravočasnost vloge - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sodna poravnava
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da ureditev, o kateri so se dogovorili udeleženci, na najprimernejši način ureja pravni položaj atrijev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00063938
OZ člen 15, 19, 86, 90, 92/2. ZLS člen 19c. SPZ člen 2. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 7, 181, 181/3, 212.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - krajevna pristojnost - pravna oseba javnega prava - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - pravni interes
Nastanek pravne subjektivitete krajevne skupnosti kot pravne osebe javnega prava določa ZLS (1. in 2. odstavek 19.c člena). S statutom občine se lahko pravno subjektiviteta prizna tudi ožji enoti npr. KS. Ker v konkretnem primeru Statut (7. člen in še zlasti 74. člen), kar pritožbeno ni izpodbijano, priznava pravno subjektiviteto tožeče stranke, ki je tudi lastnica nepremičnine (redni izpis iz zemljiške knjige A5), ničnost katere je predmet konkretnega tožbenega zahtevka, poleg tega pa je tudi stranka te pogodbe kot služnostdajalka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka sposobnost biti stranka tega postopka, t.j. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti materialnega prava, saj lahko v skladu z 2. odstavkom 74. člena Statuta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, torej tudi sklepa pogodbe.
V skladu s splošnim in pravnim razlogovanjem je vsako izjemo od pravila potrebno interpretirati ozko in restriktivno, saj bi drugačno, pre(široko) razlaganje izjem lahko pripeljalo do situacije, ko bi izjeme postale pravilo in bi pomenile izogib namenu normodajalca, ki je pravilo oblikoval. V skladu s pravilno razlago izjeme iz 9. člena Odloka od siceršnjega pravila, da so pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana, nični, je tudi po oceni pritožbenega sodišča možna le takšna razlaga izjeme, kot jo je predstavilo tudi sodišče prve stopnje, t.j. da se nanaša zgolj na pravne posle o storitvi (do višine 10.000,00 EUR) ali o gradbenih delih (do višine 20.000,00 EUR), sklenitev Pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti pa ne predstavlja nobenega od navedenih pravnih poslov iz 9. člena Odloka, zato je takšna pogodba sklenjena brez predhodnega soglasja župana v skladu z 19.c členom ZLS in 80. členom Statuta nična.
prekluzivni rok - dejansko stanje - celovita dokazna ocena - nepopolno dejansko stanje - motenje posesti - motilno dejanje - nadaljevano motilno dejanje - protipravno dejanje - enomesečni rok za vložitev tožbe
Ker je sodišče prve stopnje napravilo zmotno materialno pravno presojo, da sta toženčevo parkiranje vozila na sporni poti 18. in 19. 7. 2020 ter nezmožnost tožnika odpirati vrtna vrata z daljinskim upravljalnikom 19. 7. 2020 posegli v dotedanji način izvrševanja tožnikove posesti na sporni poti, je napačno ugotovilo, da je 30 dnevni subjektivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti iz 32. člena SPZ zaradi postavitve zabojnikov in onemogočanja ročnega odpiranja vrat iztekel že 18. 8. 2020.
odpoved najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razširitev tožbe na novega tožnika - sosporništvo - pravica do obrambe - preložitev naroka - pravica do poštenega sojenja - pritožbena novota - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - konkretizacija dokaznega predloga
S tem v zvezi je toženki pojasniti, da procesni položaj, ki je nastal z vstopom drugo tožnice v to pravdo, urejajo določbe 191. člena ZPP, ki se nanaša na sosporništvo. Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko več oseb uveljavlja svoje zahtevke z isto tožbo (začetno sosporništvo), pod enakimi pogoji pa se lahko vse do konca glavne obravnave pridruži tožniku tudi nov tožnik (naknadno sosporništvo - drugi odstavek 191. člena ZPP). Pri tem ne začetno ne naknadno sosporništvo na aktivni strani, v nasprotju z naknadnim sosporništvom na pasivni strani, ni odvisno od privolitve toženca, saj se njegov procesni položaj zaradi vstopa novega tožnika ne spremeni. Pridruženi tožnik mora namreč po tretjem odstavku 191. člena ZPP prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je ob njegovem vstopu.
motenje posesti - motenje soposesti - sodno varstvo posesti - varstvo med več posestniki - dotedanji način izvrševanja posesti - ekonomski interes - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - rok za vložitev tožbe - subjektivni rok - objektivni rok - začetek teka roka za vložitev tožbe - ponavljajoče motenje posesti - nadaljevano motenje posesti - izrek sklepa o motenju posesti - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek
Pritožba neutemeljeno graja izrek sklepa. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da sodna praksa v motenjskih sporih še vedno dopušča tudi tožbene zahtevke, da se najprej ugotovi nastalo motenje in zatem prepove dejanja, ki so opisana v ugotovitvenem delu tožbe. Sodišče prve stopnje ugotovitvenega dela zahtevka pravilno ni zavrglo, saj bi v nasprotnem primeru dajatveni del zahtevka ostal nedorečen.
predlog za sodno ureditev meje - vsebina predloga za ureditev meje - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepopoln predlog - spornost meje
Ker predlog predlagatelja za ureditev meje v sodnem postopku razlogov o tem, zakaj in kako je meja sporna, ni vseboval in predlagatelj svojega predloga ni dopolnil niti po tem, ko je prejel opozorilo nasprotnega udeleženca, da glede na predlagateljeve trditve, da meja ni sporna, ni procesnih pogojev, da bi se o meji odločalo v sodnem postopku, ni dopolnil (169. člen ZNP-1), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljev predlog zavrglo.
nedokončana etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - zemljiškoknjižno nevpisane nepremičnine - posamezen del stavbe - solastniški delež - določitev velikosti deležev
Zakonodaja, ki je veljala pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, to je pred 1. 1. 2003, in sicer ZLDS iz leta 1959, ZPDS iz leta 1976 in SZ so omogočali nastanek etažne lastnine, ki se ni ustrezno vpisovala v zemljiško knjigo. Predpisi so omogočali vknjižbo samo enega ali samo nekaj posameznih delov stavbe, ne pa nujno vseh, zato je na taki zgradbi nastala nedokončana etažna lastnina, za katero je značilno, da poleg vpisanih posameznih delov v etažni lastnini obstajajo še nevpisani posamezni deli, ki jih v zemljiški knjigi predstavlja fiktivna nepremičnina, označena kot nerazdeljeni posamezni deli. Tudi za rešitev takih primerov je sprejet ZVEtL-1, ki omogoča, da se v nepravdnem postopku poskrbi za katastrski vpis stavbe in njenih posameznih delov, izda odločba, ki je pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine, in poskrbi za zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti.
Pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih so poleg tistih lastnikov, katerih lastništvo je nesporno, izkazali tudi denacionalizacijski upravičenci, in sicer je to Denacionalizacijska odločba (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Ker je pristojen upravni organ pravnomočno odločil, kdo so denacionalizacijski upravičenci in katero podržavljeno premoženje se jim vrne, je sodišče v postopku po ZVEtL-1 vezano na izrek Denacionalizacijske odločbe. V točki 2. Denacionalizacijske odločbe so navedeni solastninski deleži, ki se vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem, pri čemer sta pri izračunu solastninskih deležev upoštevana zgradba v izmeri 395 m2 in dvorišče v izmeri 92 m2, v 3. točki Denacionalizacijske odločbe pa je napisano, kaj se denacionalizacijskem upravičencem vrne v naravi. Iz izreka Denacionalizacijske odločbe izhaja, da je bila denacionalizacijskim upravičencem vrnjena navidezna solastnina. Naloga sodišča v postopku po ZVEtL je zato, da denacionalizacijskim upravičencem, saj ti izkazujejo pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih stavbe, omogoči vpis v zemljiško knjigo še nevpisanih posameznih delov stavbe ter idealnih deležev solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe (prvi odstavek 30. člena ZVEtL-1).
Velikost solastninskih deležev solastnikov posameznih delov stavbe ne vpliva na idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe. Skladno s šestim odstavkom 23. člena ZVEtL-1 se namreč določi v razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00054216
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 125. ZFPPIPP člen 22, 22/1-2, 279, 279/2. ZZK-1 člen 94, 94/3-3. SPZ člen 92.
izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pogodbena pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pričakovana lastninska pravica - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prepustitev posesti - vrnitvena tožba - nesklepčnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost odločitve o stroških
Izločitveni upnik je na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil na originaren način. Tožeča stranka pa svoje zahtevke utemeljuje na pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice. Njena tožba tako glede zahtevkov za ugotovitev, da je lastnica sporne nepremičnine, in za ugotovitev obstoja izločitvene pravice na sporni nepremičnini, ni sklepčna.
Če je bil veljaven razpolagalni pravni posel izvršen pred začetkom stečajnega postopka nad odsvojiteljem, nepremičnina ne spada v stečajno maso odsvojitelja (stečajnega dolžnika), saj je (v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem) lastninska pravica že prešla na pridobitelja (ta je s tem pridobil pričakovano lastninsko pravico). V tem primeru ima pridobitelj (pričakovani lastnik) v stečajnem postopku izločitveno pravico, na katero pa začetek stečajnega postopka ne vpliva (drugi odstavek 279. člena ZFPPIPP). Vendar pa te izločitvene pravice pridobitelju ni treba uveljavljati v stečajnem postopku, saj lahko upravičenec (oseba, v korist katere učinkuje zemljiškoknjižno dovolilo) doseže vknjižbo lastninske pravice brez sodelovanja stečajnega dolžnika (prva alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00053737
ZD člen 221, 221/1, 221/2.. ZPVAS člen 8, 8/2, 8/6.. ZAgrS člen 50.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - naknadno najdeno premoženje - dedovanje naknadno najdenega premoženja - oprava zapuščinske obravnave - pravica do obravnavanja pred sodiščem - oporočno dedovanje - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - analogna uporaba zakona
ZAgrS vprašanje t.i. "prvega dedovanja" ne ureja in se uporablja le za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjižene kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Zato je treba tudi v primeru t.i."prvega dedovanja", ko nihče izmed dedičev oziroma njegovih pravnih naslednikov ni član agrarne skupnosti, uporabiti ZPVAS. Ta pa med drugim v šestem odstavku 8. člena določa, da se, če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice, nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti ostanejo oziroma postanejo last občine. To določbo je treba, ker zakon drugačne ureditve nima, uporabiti tudi v primeru, kot je konkreten, ko nihče od oporočnih dedičev ne more dedovati vrnjenih premoženjskih pravic v naravi, ker ni član agrarne skupnosti.
nadaljevanje izvršbe - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - ugovor priposestvovanja lastninske pravice
Sodišče mora zatrjevana dejstva preizkusiti z vidika vseh pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev pri presoji utemeljenosti zahtevkov oziroma ugovorov strank. Pri tem ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicujejo stranke (tretji odstavek 180. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ampak je dolžno samostojno ugotavljati, ali zatrjevano dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu katerekoli izmed za obravnavani primer v poštev prihajajočih pravnih norm. Čeprav se hipotekarni dolžnik v ugovoru ni izrecno skliceval na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ter na v zvezi s tem relevantne določbe SPZ, bi moralo sodišče prve stopnje glede na podane ugovorne navedbe utemeljenost ugovora in vprašanje, ali v izvršilnem postopku pridobljena hipoteka upnika učinkuje zoper hipotekarnega dolžnika in ali ima upnik pravico, da v izvršilnem postopku svojo terjatev poplača iz zadevne nepremičnine, presoditi tudi s tega vidika.
motenje posesti - zavrženje tožbe - vznemirjanje lastninske pravice - prepovedane emisije - meteorne vode - sanacijski ukrepi - vzpostavitev prejšnjega stanja - vremenske razmere - plazenje tal - vzročna zveza - višja sila - izbira med alternativnimi obveznostmi - nedovoljena pritožbena novota
S tem, ko je toženka izoblikovala cestišče in kamnito zložbo tako, da se meteorna voda steka oziroma zadržuje na tožničini nepremičnini, je aktivno ravnala in pri tem vznemirjala tožničino lastninsko pravico.
Narava zatrjevanih emisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, zato je treba toženki dopustiti možnosti izbire ustreznih ukrepov.