NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00080808
ZVEtL-1 člen 26, 27, 27/2. ZNP člen 23.
postopek po ZVEtL - oblikovanje zahtevka - vzpostavitev etažne lastnine - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine
Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je postopek po ZVEtL sicer res nepravdni postopek, vendar se glede oblikovanja predloga ne uporabi določba prvega odstavka 23. člena ZNP-1, ker so določbe ZVEtL glede oblikovanja predloga lex specialis glede na določbo prvega odstavka 23. člena ZNP-1. To pomeni, da je treba uporabiti določbo prvega odstavka 26. člena ZVEtL-1, v skladu s katero mora predlagatelj v predlogu uveljavljati bodisi zahtevek (zahtevo) za vzpostavitev etažne lastnine na posameznem delu stavbe bodisi pa zahtevo (zahtevek) za ugotovitev obstoja drugih stvarnih pravic na posameznih delih stavbe (npr. služnosti).
Šesti nasprotni udeleženec je v predmetnem postopku uveljavljal zahtevo za ugotovitev lastninske pravice na posameznem delu št. 11, ne pa zahteve za ugotovitev neprave služnosti na navedenem posameznem delu. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obstoj služnostne pravice šestega nasprotnega udeleženca na navedenem posameznem delu preseglo okvir odločanja (preseglo predlagateljev predlog) in šestemu nasprotnemu udeležencu služnostne pravice ne bi smelo priznati.
ZPP člen 165, 165/3, 183, 287, 287/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 355. SPZ člen 217, 222.
stvarna služnost - stvarna služnost hoje in vožnje - dostopna pot - pravica do sodnega varstva lastninske pravice - prenehanje služnostne pravice - pogoji za prenehanje služnosti - sprememba okoliščin - dejansko izvrševanje služnosti - nekoristna stvarna služnost - potrebnost in koristnost služnosti - objektivna korist - aktivno ravnanje lastnika služečega zemljišča - nemožnosti izvrševanja služnosti zaradi ravnanja lastnika služeče stvari - ekonomski interes - pravno relevantna dejstva - zavrnjeni dokazi - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - vsebina dokaznega sklepa - obrazloženost dokaznega sklepa - obrazloženost zavrnitve dokazov - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - priposestvovanje služnostne pravice - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - eventualna nasprotna tožba - relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - zmotna uporaba materialnega prava - načelo ekonomičnosti - načelo pravne varnosti - napotki pritožbenega sodišča
Toženec z nasprotno tožbo uveljavlja zahtevek, da se ugotovi, da je služnostno pravico (ob upoštevanju spremenjenih okoliščin) priposestvoval, če bo sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje služnosti zaradi spremenjenih okoliščin, kot so bile določene v pogodbi, s katero je bila služnost ustanovljena. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju upoštevati te predpostavke, ko bo odločalo, ali bo zahtevek toženca iz nasprotne tožbe obravnavalo skupaj z zahtevkom tožnika iz tožbe.
Pritožbeno sodišče načeloma pritrjuje, da je varstvo lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine pomembna predpostavka, ko se zahteva prenehanje stvarne služnosti zaradi spremenjenih okoliščin, v katerih je bila služnost ustanovljena, ko pa se presoja ukinitev služnosti zaradi nekoristnosti za gospodujočo nepremičnino, mora biti nekoristnost objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče pridobi tudi drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša in zahteva manj napora. Zato zmanjšane koristnosti ne smemo šteti kot razlog, zaradi katerega je mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti. Temelj ustanovitve in ohranjanja stvarne služnosti je namreč v ekonomskem izkoriščanju gospodujoče stvari, s tem, da mora biti služnost objektivno koristna, prenehanje te objektivne koristi pa je lahko upravičen razlog za prenehanje služnosti, ker je lastnik gospodujoče nepremičnine izgubil ekonomski interes za nadaljnjo uporabo poti. Lastnik služeče stvarni iz teh razlogov lahko zahteva, da služnost preneha samo takrat, kadar ta postane za izkoriščanje gospodujoče stvari nepotrebna oziroma kadar preneha drugi razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena. Pri stvarni služnost gre za vsakršno uporabo, ki ima razumen pomen in namen. Ob kritičnem vrednotenju vseh teh okoliščin je treba upoštevati tudi ravnanja lastnika služečega zemljišča in razloge, zaradi katerih je dalj časa dopuščal izvrševanje služnosti, čeprav so se spremenile okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00079376
OZ člen 40, 40/3, 50, 50/2, 87, 87/2. SPZ člen 49, 49/1, 133, 201. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2.
sporazum o o obsegu skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - navidezna prodajna pogodba - osebna služnost - davčni dolg - odpis davčnega dolga - izbris vknjižbe lastninske pravice - paulijanska tožba (actio pauliana) - tožba na neveljavnost pogodbe - komisorni dogovor - pravica razpolaganja - fiduciarni pravni posel - zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe
Res je sicer, da je bila tožnica pri sklepanju (fiktivne) prodajne pogodbe nedobroverna oziroma je ravnala nepošteno. A nepošteno je ravnal tudi toženec, saj je aktivno sodeloval pri izogibanju plačila davkov s strani tožničinega moža. Zato v takšnih okoliščinah ne bi bilo primerno uporabiti drugi odstavek 87. člena OZ.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. SPZ člen 11. DZ člen 65.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakonci - premoženjski režim - obseg zapuščine - nepremičnina - izročilna pogodba - lastništvo nepremičnine - domneva lastninske pravice - lastninska pravica, vpisana v zemljiški knjigi - zakoniti dedič - verjetnost pravice - manj verjetna pravica dediča - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Tudi premoženjski režim med zakoncema, kot ga določa DZ, ki pozna pogodbeno določeni premoženjski režim in zakonski režim, ne utemeljuje rešitve, za katero se zavzema pritožnica. Pri tehtanju, kateri domnevi dati prednost, ni dvoma, da je močnejša pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke utemeljuje na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da dedič, ki zatrjuje, da nepremičnine niso (v celoti) last tistega, ki je kot lastnik vknjižen v zemljiški knjigi, mora dokazati, da ima močnejšo pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00079142
SZ-1 člen 111. OZ člen 198. SPZ člen 92. ZST-1 člen 22. ZPP člen 30, 30/1, 41, 41/2, 42.
stanovanjska najemna razmerja - uporaba tuje stvari v svojo korist - zahtevek na izpraznitev stanovanja - izpraznitev in izročitev stanovanja - vrnitveni zahtevek - rei vindicatio - vrednost spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - stvarno pristojno sodišče - korekturna dolžnost sodišča
Tožnika sta za zahtevek na izpraznitev in izročitev premičnine navedla očitno previsoko vrednost spora, saj zahtevata vrnitev oziroma izročitev stanovanja v posest, ki ga toženec uporablja brez pravnega temelja in ne gre za spor o lastninski pravici. Pravilno se je skladno s sodno prakso sodišče prve stopnje oprlo tudi na to, da je interes tožnikov za uspeh v pravdi za izpraznitev nepremičnine, ki jo toženec uporablja brez pravne podlage, mogoče ocenjevati bodisi po prostem preudarku, bodisi ga objektivizirati s primerjavo vrednosti sporov iz najemnih razmerij, in se pri tem sklicevalo na 22. člen ZST-1 in 42. člen ZPP, ki določa, da se, če gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, vzame kot vrednost spornega predmeta enoletna najemnina oziroma zakupnina.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva dokazna ocena - priposestvovanje stvarne služnosti - prestavitev služnosti - pravno poslovna pridobitev - skupni del stavbe v etažni lastnini - trditveno in dokazno breme - celovita presoja izvedenih dokazov - izvrševanje stvarne služnosti - nesporna dejstva - pravica do pritožbe - čistilna naprava
Listine, na katere se sklicujeta tožnika, kot na podlago za pravno poslovno ustanovitev služnosti, ne predstavljajo zavezovalnega pravnega posla, torej dogovora o ustanovitvi služnosti, ker v njih ni jasno izražena zaveza lastnika služeče nepremičnine, da bo na svoji nepremičnini za potrebe gospodujoče nepremičnine ustanovil stvarno služnost. (215. člen SPZ).
izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - neprava stvarna služnost - dovoljenost izvršbe - prenos neprave stvarne služnosti
Neprava stvarna služnost je služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost in ki se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. V takih primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila zakona, ki urejajo osebne služnosti. Torej zakon izrecno določa, da se pravila o osebnih služnostih uporabljajo le glede ustanovitve in prenehanje te služnosti, izrecne določbe o prenosljivosti neprave stvarne služnosti pa SPZ ne vsebuje. Iz navedenega izhaja, da če bi zakon želel, da je neprava stvarna služnost neprenosljiva, bi jo uredil v poglavju o osebni služnosti. Premoženjske pravice so v dvomu prenosljive, neprenosljive so samo tiste premoženjske pravice, katerih zakon ali njihova narava določata, da so vezane na točno določeno osebo. Ker je neprava stvarna služnost izvzeta iz poglavja o osebnih služnostih, torej neprenosljivost neprave stvarne služnosti ni določena z zakonom. Sicer pa za prenos neprave stvarne služnosti ne govori niti njena pravna narava. Glede na povedano ne drži, da izvršba na nepravo stvarno služnost ni dovoljena.
stanovanje v solastnini - način delitve solastnine - razdružitev solastnine - zakonita zastavna pravica
Tudi po presoji pritožbenega sodišča ob enakih solastninskih deležih nad predlagateljičino željo, da se z družino preseli v solastno nepremičnino, ki bo krajevno bližje udejstvovanju družinskih članov, pretehta dejstvo, da ta nepremičnina že predstavlja domovanje nasprotnega udeleženca.
V izpodbijanem sklepu so podani razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo stališče, da finančne zmožnosti izplačila za odločitev o prevzemu nepremičnine niso pomembne in s katerimi pritožba obrazloženo ne polemizira. Pritožbeno sodišče dodaja, da pritožnica pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala dejstev, ki bi utemeljevale zaključek, da ji zakonita zastavna pravica ne zagotavlja ustreznega varstva.
SPZ člen 40, 105, 105/2, 105/3, 105/4, 107, 108, 109, 110. SZ-1 člen 3, 4, 4/3, 5. ZVKSES člen 34. OZ člen 86, 88, 88/2. ZFPPIPP člen 299, 299/5, 342, 342/5, 342/5-5, 374, 374/1, 374/1-3.
etažna lastnina - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - dejanska raba posameznega dela stavbe - parkirna mesta - povezanost parkirnega prostora s stanovanjem - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - izvedeni način pridobitve lastninske pravice - nastanek etažne lastnine - akt o oblikovanju etažne lastnine - občinski prostorski načrt (OPN) - gradbeno dovoljenje - določitev splošnih pogojev prodaje v obliki notarskega zapisa - uporaba ZVKSES - sklepčnost tožbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - pravilnost tožbenega zahtevka - ničnost - zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe
Pravnoposlovni pridobitelj posameznega dela v etažni lastnini hkrati s pridobitvijo lastninske pravice na posameznem delu pridobi tudi solastninsko pravico na skupnih delih stavbe. Ne glede na to je pravni naslov za pridobitev te solastninske pravice pravni posel in ne zakon. Pridobitev je izvedena - pridobitelj vstopi v lastninskopravni položaj odsvojitelja. Če odsvojitelj ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti, ima pridobitelj na razpolago izpolnitveni ali/in odškodninski zahtevek.
Tudi v položaju iz 34. člena ZVKSES kupec ne pridobi solastninske pravice na skupnih delih na izviren način, ampak z vknjižbo. Splošni pogoji zgolj nadomestijo funkcijo akta o oblikovanju etažne lastnine, ne nadomestijo pa vknjižbe.
Parkirni prostori niti po zakonski opredelitvi niti po naravi stvari ne sodijo neogibno med skupne dele stavbe.
ZPP člen 182, 182/4, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 191, 426. SPZ člen 32, 99.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - tožba zaradi motenja posesti - svetlobne imisije - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - sprememba tožbe - sprememba tožbe v spisu zaradi motenja posesti - dopustnost spremembe tožbe - smotrnost spremembe tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - posestno varstvo - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem
Podlaga odločitve sodišča v sporu o dopustnosti spremembe tožbe je, kot določa zakon, zgolj vprašanje smotrnosti spremembe za dokončno ureditev razmerja med strankama. Navedeno pravilo pomeni kompromis med interesi obeh strank in podpira zahtevo po ekonomičnosti postopka. V obravnavanem primeru bi tudi po spremenjeni tožbi odločalo isto (stvarno in krajevno) pristojno sodišče. Postopek je na začetku. Če tožeča stranka želi varstvo lastninske pravice in ne le posestnega varstva, bi pomenila dopustitev spremembe tožbe izognitev še enemu postopku. Končna odločitev o zahtevanem varstvu lastninske pravice s spremenjeno tožbo pa je tudi nedvomno bližja dokončni ureditvi razmerja med strankami kot pa končna odločitev v posestnem sporu, ki (načeloma) zagotavlja zgolj provizorno in začasno varstvo do končne odločitve v lastninskem sporu.
javno dobro - motenje posesti - status javnega dobra - posestno varstvo javnega dobra - opuščeno javno dobro - izključitev posestnega varstva - zaznamba javnega dobra
Lahko se na javnem dobru pridobi tudi posebna pravica uporabe. Upravljalcu in koncesionarju je mogoče v določenih primerih priznati tudi posestno varstvo. Obstoj posesti in posestnega varstva je mogoč, če ima oseba posebno pravno podlago za rabo javnega dobra.
Parkirna mesta, ki so predmet tožbenega zahtevka (ne glede na to, na kateri nepremičnini ležijo), je toženka sama dala v posest oziroma v uporabo sprva tožnikovi pravni prednici, potem pa še tožniku samemu.
Vse do motilnega ravnanja splošna raba obravnavanih parkirišč ni bila vzpostavljena. Vseh pet parkirnih mest (kot povezana celota) vse do motilnega ravnanja ni imelo lastnosti in namena javnega dobra. Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin je toženkino sklicevanje na tak status neutemeljeno.
skupni deli nepremičnine - protipravnost motenja posesti - motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - motilno dejanje - odklop električne energije - izpolnitev obveznosti na podlagi začasne odredbe - litispendenca
Distribucijo električne energije na takšnem omrežju pa lahko izvaja le izvajalec gospodarske javne službe oziroma sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO). Električna energija je namreč materialna javna dobrina, ki mora biti pod enakimi pogoji dostopna vsakomur in se zagotavlja z gospodarsko javno službo. To torej opravlja elektrooperater, ki mora uporabniku zagotoviti uporabo distribucijskega sistema za prenos električne energije, kar pa tožena stranka ni. Navedena obveznost izhaja iz pravice končnega odjemalca do dobave električne energije. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da bi bilo v nasprotju z energetsko zakonodajo, katere namen in cilj je uporabnikom zagotoviti zanesljivo in dostopno oskrbo z električno energijo, če tožena stranka, ki nima položaja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo, nastalo situacijo reši z odklopom električne energije končnim odjemalcem. Takšno njeno ravnanje ne more biti zakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00079255
SPZ člen 23, 141, 142. ZZK-1 člen 34, 124, 149, 149/4, 149/5, 243, 244. OZ člen 3, 5, 86, 86/1.
popravni sklep - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - pravnomočnost - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - izbrisna tožba - veljavnost vknjižbe - materialnopravna veljavnost vknjižbe - formalnopravni razlogi neveljavnosti vpisa - notarska hipoteka - dobra vera - ničnost kreditne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Zemljiškoknjižno dovolilo je nujni sestavni del sporazuma o ustanovitvi notarske hipoteke. Zato v takšnem primeru pooblastilo za sklenitev pravnega posla o ustanovitvi hipotek v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa obsega tudi pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Brez izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila hipotek ne bi bilo mogoče ustanoviti. Prav z namenom ustanovitve hipotek pa je bilo pooblastilo dano. Če pooblastilo ne bi obsegalo izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, pooblaščenec ne bi mogel opraviti tisto, za kar je bil pooblaščen - sklenitev sporazuma, ki je vsebovalo zemljiškoknjižno dovolilo in s tem za zastavo nepremičnin.
negatorna imisijska tožba - vznemirjanje lastninske pravice - hrup - nadstrešek - imisije - odvzem svetlobe - prepovedane imisije - bistvene imisije - odstranitev objekta - čezmerni vplivi s sosednje nepremičnine - krajevno običajne mere - tehtanje pravic - pravica do izvedbe dokaza - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do zasebnosti - odvodnjavanje meteornih voda - znatnejša škoda - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji
Poseg v zasebnost tudi pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, v okoliščinah konkretnega primera šteje za prekomeren vpliv, ki izvira iz toženkine nepremičnine in čezmerno otežuje izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
Po izvedeni gradnji se je za tožnika stanje poslabšalo. Zaradi krajevno neobičajne uporabe pohodne strehe je pri uporabi hiše (njenih bivalnih prostorov) njegova zasebnost okrnjena.
Poseg toženke je bil ovrednoten kot protipraven, ker je presegel tolerančni prag, s tem, ko je otežil uporabo tožnikove nepremičnine čez krajevno običajno mero in ker je posegel v zavarovane pravice tožnika do zasebnosti. S tako presojo se je uskladila soodvisnost toženkine (lastninske) pravice s pravicami, ki jih tožnik uveljavlja s pravovarstvenim zahtevkom in kot mu jih je priznalo pritožbeno sodišče - vzpostavlja se ravnotežje pravic, s tem, da se upošteva vzajemna obveznost pravdnih strank trpeti določene omejitve.
razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje skupnih delov nepremičnine - obveznosti etažnega lastnika - oddajanje skupnih delov v najem - obveščanje etažnih lastnikov - stopničasta tožba
Zgolj pomanjkanje podatkov, potrebnih za konkretizacijo tožbe in tožbenega zahtevka (dokazna in trditvena stiska), samo po sebi ni pogoj, da bi se s prvim zahtevkom lahko uspešno iztožilo njihovo posredovanje. Tožnik si s stopničasto tožbo lahko pomaga samo, če ima po materialnem pravu pravico, da mu toženec posreduje določene informacije. Takšne (materialnopravne) pravice (procesnopravni) 182.a člen ZPP ne ustanavlja. Kot pa je razložilo Vrhovno sodišče, takšno pravico tožnik v tej zadevi na podlagi šestega odstavka 121. člena SPZ ima.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00078977
ZVEtL-1 člen 3, 5, 5/1, 48, 48/1, 48/2. SZ-1 člen 72. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 76, 139, 139/6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravdna in procesna sposobnost - etažni lastniki kot stranka postopka - skupnost lastnikov kot pravna oseba - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - ugotovitev položaja udeleženca po uradni dolžnosti - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem sodnega pisanja
Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov je po zakonu udeleženec postopkov po ZVEtL-1.
Glede na povedano v tem postopku ni potreben poseben postopek odločanja o tem, ali je skupnosti mogoče priznati položaj stranke ali ne, in ugotavljanja, ali gre za spor v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe, morebiti celo za pravno praznino.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 44, 44/1. ZDen člen 88. ZPP člen 8, 214.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - del nepremičnine - dobroverni lastniški posestnik - zakonita in dobroverna posest - zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje nespornih dejstev - pravni standard - nesubstanciran dokazni predlog - dokazna ocena - družbena lastnina - denacionalizacija
Pritožba ima sicer prav, da mora sodišče obrazložiti zavrnitev dokaznih predlogov, saj to narekuje pravica strank do izjave v postopku. Vendar to ne pomeni, da sodišče prve stopnje tega v predmetni zadevi ni ustrezno storilo. Ob koncu glavne obravnave je namreč sklenilo, da se "preostali dokazni predlogi zavrnejo kot nepotrebni, saj iz izvedenih dokazov v zadostni meri izhajajo relevantna dejstva." Pritrditi je pritožbi, da je takšna zavrnitev dokaznih predlogov pavšalna, vendar je zadostna v primerih, če želi stranka s predlaganim dokazom dokazati trditev, ki je že dokazana. Za tak primer gre v predmetni zadevi v primeru dokaza z zaslišanjem prič in ogleda na kraju samem, saj je tožnik z navedenimi dokaznimi predlogi želel dokazati, da sta njegov oče in on del sporne nepremičnine imela v posesti in uporabljala 42 let, da sta v navedeno nepremičnino vlagala in vzdrževala, uredila infrastrukturo sporni nepremičnini in na njej postavila stavbo ter jo v celoti prenovila, enako pa velja za gospodarsko poslopje. Ta dejstva so bila med strankama nesporna, kot je razvidno že iz 5. točke obrazložitve izpodbijane sodbe (pa tudi iz podatkov spisa), nespornih dejstev pa ni treba dokazovati (214. člen ZPP).
V 35. členu ZNP ni urejen položaj, ko sodišče v zadevi ne odloči meritorno, temveč postopek ustavi. V takih primerih je treba na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabiti določbe ZPP. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka (tu predlagatelj), ki umakne tožbo (predlog), nasprotni stranki (nasprotnemu udeležencu) povrniti pravdne (nepravdne) stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Obe pritožbi grajata odločitev sodišča prve stopnje, ki je s sklepom dovolilo spremembo tožbe, za kar naj ne bi bilo podlage, saj je tožnica primarno spremenila tožbo postavljeno po 255. členu OZ v tožbo po tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP, zatem pa v tožbo po drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP za kar pa več ni imela podlage, saj se je štelo, da je tožba po 255. členu OZ umaknjena, s tem pa je zamudila rok za izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika. Pregled zadeve pokaže, da je tožnica dejansko postavila zahtevek po 255. členu OZ (t.i. paulijansko tožbo), s katero je uveljavljala, da je prodajna pogodba z dne 20. 8. 2020 brez pravnega učinka do tožnice. S spremembo tožbe je postavila zahtevek po tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je tožnico s sklepom z dne 31. 3. 2023 pozvalo k popravi tožbe, v skladu s drugim odstavkom 270. členom ZFPPIPP, čemer je tožnica sledila in postavila zahtevek kateremu je sedaj sodišče prve stopnje v celoti ugodilo. Vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo ima zato oblikovalni in publicitetni učinek. Zemljiškoknjižno dovolilo tako začne učinkovati ob overitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079293
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice kot pravni standard - prekomeren hrup - hrup in smrad - zavarovanje z začasno odredbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - škoda na zdravju - dokazovanje pravno odločilnih dejstev
Pritožba ne izpodbija (po oceni pritožbenega sodišča pravilnega) zaključka sodišča prve stopnje, da gre za t. i. regulacijsko začasno odredbo, v zvezi s katero je treba postopati še posebej restriktivno in ki jo je mogoče izdati le v primeru grožnje nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ne pa tudi v drugih primerih iz drugega odstavka 272. člena, niti v primeru iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo iz razloga, ker tožnika nista uspela niti s stopnjo verjetnosti izkazati nevarnosti nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predlog že iz tega razloga ni utemeljen, se z drugimi pogoji za izdajo začasne odredbe, med drugim verjetnostjo obstoja terjatve, niti ni bilo dolžno ukvarjati.
Namen začasnih odredb ni "varovanje sodnega varstva," temveč zavarovanje terjatve, pa tudi slednje ni edini pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe, temveč mora biti izkazana tudi nevarnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.