vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - strokovni pregled
Glede na nevarnost, ki jo za udeležence v prometu predstavljajo vozniki, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog, odvzem krvi in izvedba strokovnega pregleda v navzočnosti policista nista pretirana posega v osebnostne pravice obdolženega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061563
KZ-1 člen 20, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 394, 394/1.
oprostitev obtožbe - sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - nejasen izrek sodbe sodišča prve stopnje - kaznivo dejanje goljufije - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - elementi sostorilstva - protipravno ravnanje
Pritožba je utemeljena.
Pritožba v bistvenem navaja, da iz opisa historičnega dogodka v izreku izpodbijane sodbe ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja goljufije niti elementi sostorilstva, ker ni razvidno, kakšno naj bi sploh bilo obdolženčevo protipravno izvršitveno ravnanje, in ker iz izreka izhaja, da je bil B. B. tisti, ki je vzpostavil stik z oškodovancem in se z njim dogovarjal, ne pa tudi obdolženec.
Tožnik se je dela lotil z za lastno varnost neskrbnim načinom in s tem prispeval k nastanku škode. Ker imajo poleg delodajalca tudi delavci obveznost skrbeti za lastno varnost in delo opravljati tako, da njihovo življenje ali zdravje ni ogroženo, ni materialnopravno pravilna porazdelitev odgovornosti v sodbi sodišča prve stopnje, ampak narekuje pravilna uporaba materialnega prava (tretji odstavek 153. člena OZ) tožnikov prispevek v višini 33 odstotkov, kot se zavzema toženec v pritožbi.
Toženec v pritožbi pravilno navaja, da odločitev tožnika o neuveljavljanju pravice do starostne pokojnine ne more biti v breme toženca. Oškodovančeva dolžnost zmanjševanja škode je eno od načel odškodninskega prava, ki je uzakonjeno v 171. členu OZ.
ZPP člen 2, 185, 185/1, 185/2, 214, 226, 337, 337/1. ZDR-1 člen 108, 108/1. ZEPDSV člen 18.
sprememba tožbe - načelo smotrnosti - nadure - evidenca o izrabi delovnega časa - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina - listina v tujem jeziku - nedopustne pritožbene novote
Dopustitev spremembe tožbe s povečanjem obstoječega zahtevka glede plačila nadur in razlike v plači ter z uveljavljanjem podrednega zahtevka v obravnavanem primeru ni bistveno zavlekla dokaznega postopka, saj odločitev o spremenjeni tožbi temelji na izvedbi dokazov, ki so bili potrebni tudi za odločitev o zahtevkih, postavljenih že v tožbi.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnici uspelo dokazati, da je dejansko na mesec opravila 56 nadur. Toženka bi lahko svoje nasprotne trditve, tj. da tožnica ni opravila nadur, dokazala s predložitvijo evidence o izrabi delovnega časa, ki jo je bila kot delodajalec v skladu z določbo 18. člena ZEPDSV za tožnico dolžna voditi, vendar tega ni storila. Dejstvo, da te evidence ni predložila, pa sicer ne pomeni prevalitve dokaznega bremena na toženko, kot to smiselno uveljavlja pritožba.
pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pravni interes - javna površina
Mnenje izvedenke in ugotovljeno stanje stvari v preteklosti (in še danes) je sodišču nudilo dovolj zanesljivo podlago za sklepanje, da sporne parcele ob preoblikovanju pravice uporabe v lastninsko pravico niso bile v javni rabi. Za uveljavljanje morebitnih upravičenj lastnikov drugih stavb v soseski pritožnica nima pravnega interesa.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00062719
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 58, 58/1, 59. ZPP člen 8, 154, 154/1, 155, 165, 165/2, 313, 337. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002, 6007. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3. OZ člen 299, 378.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - domneva o enakem deležu zakoncev - dokazno breme - posebno in skupno premoženje - prispevek k nastanku skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - darilo v času trajanja izvenzakonske zveze - dokazna ocena - nakup nepremičnin - najem kredita - prikrito izplačilo dobička - pritožbene novote - neznaten uspeh - predhodno odobrena brezplačna pravna pomoč
Pri odločitvi o višini deležev na skupnem premoženju sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da sta imeli obe pravdni stranki tudi neuradne prihodke, ki sta jih vložili v nakup in vzdrževanje skupnega premoženja, ter da je tožnica v skupno premoženje prispevala svoje darilo. Toženec tako ni uspel dokazati svojega nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061275
SPZ člen 32. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o začasni odredbi - spor zaradi motenja posesti - motilno dejanje - posestno varstvo
Ko gre za zavarovanje z začasno odredbo je bistveno, da je predlog utemeljen glede na zatrjevano stanje v času do vložitve predloga. Če kasneje nastopijo okoliščine, ki bi dopuščale zavarovanje z začasno odredbo, je to lahko predmet novega predloga za zavarovanje, nikakor pa takšnih okoliščin ni mogoče upoštevati v istem postopku. Okvir za ugotavljanje dejanskega stanja namreč s svojimi dejanskimi trditvami postavi upnik v predlogu za zavarovanje.
Brez ustrezne pravne podlage (nikoli) ni dovoljeno posegati v posest drugega, pa vendarle je posestno varstvo (in s tem tudi verjetnost terjatve posestnika zoper tretjo osebo) utemeljeno le v primeru konkretno zatrjevanega motenja, ko je torej jasno za kakšno motilno dejanje gre, kdaj je bilo storjeno (pri tem mora biti storjeno pred vložitvijo ustreznega zahtevka ali predloga) in da je motilno dejanje storil ta, zoper katerega se uperi zahtevek oz. predlog. Zgolj navedba, da je nekdo storil motilno dejanje, za verjetno izkazanost terjatve zoper točno določeno osebo (dolžnico) ne zadošča.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi toplote - fiksni stroški - odpoved pogodbe - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote - poziv na odgovor na navedbe nasprotne stranke - vročilnica kot javna listina
Vloga tožeče stranke je bila vročena toženi stranki dne 14. 6. 2022, kar dokazuje podpisana vročilnica na list. št. 40 spisa. Skupaj z dopolnitvijo tožbe je bil toženi stranki vročen tudi poziv, naj odgovori na vlogo tožeče stranke (list. št. 38), kot je navedeno tudi na prvi strani podpisane vročilnice. Na omenjenem pozivu je v 1. točki navedeno, da ima tožena stranka pravico odgovora z novo vlogo v roku 8 dni, v drugi alineji 3. točke je navedeno, da mora z vlogo, v kateri odgovarja na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze (enako je zapisano tudi v 5. točki poziva), v 4. točki pa je navedeno, da se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene na pozivu, ne upoštevajo. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje opravo vročitve. Sicer je dopustno dokazovati nasprotno, vendar pa je dokazno breme glede tega na stranki, ki zatrjuje nepravilnost vročitve. Tožena stranka je podala neobrazloženo navedbo, da ji vloga tožeče stranke z ustreznim pozivom ni bila vročena, s čimer ni uspela izpodbiti pravilnosti vročitve.
razlika v plači - del plače za delovno uspešnost - povečan obseg dela
Tožnik v svoji trditveni podlagi niti ni navajal, kakšen je bil predviden obseg dela, ki se je od njega pričakoval, in za koliko ga je presegel glede na vnaprej določene kriterije. Tožnik ni po mesecih specificiral, katere konkretne naloge je opravljal in koliko časa. Povečan obseg dela je utemeljeval izključno na dejstvu, da je v celotnem vtoževanem obdobju poleg nalog svojega delovnega mesta policist kontrolor opravljal tudi naloge (višje vrednotenega) delovnega mesta vodje izmene, ter da že to samo po sebi pomeni opravljanje povečanega obsega dela. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da delavec ni upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela zgolj na podlagi dejstva, da opravlja naloge izven delokroga svojega delovnega mesta. To namreč samo po sebi še ne dokazuje opravljanja povečanega obsega dela (sklep VSRS VIII Ips 56/2020).
zelene površine - izrek opomina - nepravilno parkiranje
Sodišče prve stopnje je storilki pravilno obrazložilo, da dejstvo, da so na kritični zeleni površini parkirala tudi druga vozila, njene zahteve za sodno varstvo zoper navedeno odločbo ne more utemeljiti. Iz opredelitev prekrška po navedenem členu Odloka namreč ne izhaja, da bi bilo to dejstvo pravno relevantno. Zato tudi pritožba ne more uspeti s trditvami, da tam še vedno parkirajo vozila, saj to na storilkino odgovornost za očitani prekršek ne more vplivati.
URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 129, 129/1, 359, 359/1, 364, 364/4.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - krivda - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje
Skladno s prvim odstavkom 129. člena ZKP sodba postane pravnomočna, če se ne more izpodbijati s pritožbo (formalna pravnomočnost). Glede na to, da drugostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati s pritožbo (razen v primerih po 398. členu ZKP, za kar v tej zadevi očitno ne gre), je prvostopenjska sodba v obsodilnem delu glede odločbe o krivdi, ki jo je drugostopenjsko sodišče potrdilo, postala formalno pravnomočna. Posledično je prvostopenjska sodba v navedenem delu postala tudi materialno pravnomočna, kar pomeni, da je bilo o obdolženkini krivdi za navedena dejanja dokončno odločeno (res iudicata).
Pritožbeno uveljavljanje kršitve prvega odstavka 359. člena in v zvezi s četrtim odstavkom 364. člena ZKP ni utemeljeno. Če bi prvostopenjsko sodišče v krivdoreku izpodbijane sodbe navajalo opis kaznivih dejanj, glede katerih je bila obdolženka že pravnomočno spoznana za krivo, bi to pomenilo, da bi s tem znova odločalo o obdolženkini krivdi zanje - torej o nečem, o čemer je že bilo pravnomočno razsojeno. To pa bi predstavljalo očitno kršitev temeljnega načela prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), kot to izhaja iz 31. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 10. člena ZKP.
O nastopu pravnomočnosti ne odloča višje sodišče, temveč pravnomočnost ob izpolnitvi vseh pogojev nastopi že na podlagi samega zakona.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen - višina določene kazni
Pritožnica, ki opozarja, da je bil obdolženi neenakomerno obravnavan glede na drugo kazensko zadevo, v kateri je bil obdolženemu za enak primer izrečena nižja stranska denarna kazen, ne more biti uspešna, saj je po oceni pritožbenega sodišča izrečena stranska denarna kazen v obravnavani zadevi povsem pravična.
Če se naslovnika pisanja ne najde, je vročitev odraslemu članu gospodinjstva veljavno opravljena vročitev. Morebitni zapleti s sodno pošiljko po pravilno opravljeni vročitvi, ki se zgodijo v sferi naslovnika, po ustaljeni in enotni sodni praksi nimajo vpliva na presojo pravilnosti vročitve.
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da ugotovljena dejstva dokazujejo, da je bila Najemna pogodba nična, s čimer je ugovor tožene stranke zoper plačilo najemnine po nični pogodbi utemeljen. Zato se ne bo konkretno opredeljevalo do pritožbenih navedb glede vprašanja sofinanciranja izgradnje transformatorske postaje, s katerim se sodišče prve stopnje niti ni konkretno ukvarjalo, saj je odločitev utemeljilo na drugih dejstvih, kar pomeni, da dejstva, s katerimi se je ukvarjala tožeča stranka, za odločitev o pritožbi niso odločilnega pomena, kot je v odgovoru na pritožbo izpostavila tudi tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061409
ZIZ člen 42, 42/2, 272, 272/1, 272/2. ZGD-1 člen 98, 98/1, 99, 283, 397, 514.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - spor med družbeniki - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - verjetnost obstoja terjatve - sklic skupščine - veljavnost sklica skupščine - prekinitev - odpoklic poslovodje - vročanje pravni osebi - vročitev sklepa - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - zastopanje pravne osebe
Oblikovanje nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo je stvar družbene pogodbe in če ni oblikovan, njegovo vlogo opravljajo družbeniki. ZGD-1 v določbah o družbi z omejeno odgovornostjo napotuje na uporabo 283. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje se je zato materialnopravno pravilno sklicevalo na ta člen.
Družbeniki že po zakonu zastopajo družbo, razen če se jim upravičenje za zastopanje odvzame. A. A. je zato, tudi na podlagi izpodbijanega sklepa skupščine o podelitvi pooblastila za vodenje poslov v toženki, ne pa zgolj zaradi tega, saj je edina preostala družbenica, upravičena zastopati toženko.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da družbenik ne more samovoljno, mimo določil družbene pogodbe, odločati o spremembi pogodbeno določenega roka prekinitve skupščine, če o tem ne doseže sporazuma s sodružbenico.
zahteva za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - povrnitev škode - padec s kolesom - odvzem prednosti - ravnanje oškodovanca - celovita dokazna ocena
Tožnica je uveljavljala povrnitev škode, ki naj bi ji nastala, ker je zaradi odvzema prednosti s strani neznanega vozila padla s kolesa. Odločitev o zavrnitvi zahtevka temelji na ugotovitvi, da ni izkazano, da bi ji neznano vozilo zaprlo pot ali povzročilo zanjo konkretno nevarnost, se pravi, da bi ji prišlo tako blizu, da bi ogrožalo povprečnega, tudi manj spretnega in izkušenega kolesarja.
V celovito dokazno oceno, ki jo terja 8. člen ZPP, sodi tudi tožničino ravnanje po dogodku. Ob dejstvu, da tožnica do zdravnikove prijave in obiska policistov dva tedna po dogodku ni storila ničesar v zvezi s prijavo nezgode, izgubijo težo pritožbene navedbe o hudih bolečinah in intenzivni skrbi za lastno zdravje neposredno po padcu.
DZ člen 67, 74, 74/1, 74/2, 83, 83/1, 290, 290/1, 290/2, 303, 305.. ZPP člen 5, 8, 185, 236a, 285, 362.. ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1, 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - načelo enotnosti skupnega premoženja - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - darilo - sprememba tožbe - pravica do izjave - neizvedba dokaza - zaslišanje priče - pisna izjava priče - verodostojnost priče - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - materialno procesno vodstvo - napotki pritožbenega sodišča
Odločitev, da se sprememba tožbe dovoli, je potrebno podpreti tudi kot smotrno z vidika celostne rešitve spornih pravnih razmerij med pravdnimi strankami. Tak zaključek narekuje že nedeljiv materialnopravni pojem skupnega premoženja, ki zahteva, da se vse enote, ki v to premoženje sodijo, obravnavajo celovito in se določi enotno prispevno razmerje obeh partnerjev pri vseh predmetih skupnega premoženja.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor glede veljavnosti oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - oporočna sposobnost - pisna oporoka pred pričami - formalna veljavnost oporoke - zdravstveno stanje - neveljavnost oporoke - dvig gotovine s transakcijskega računa - skupna denarna sredstva zakoncev - skupno premoženje zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - obseg zapuščine - spor glede obsega zapuščine - obstoj spora - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - napotitveni sklep - vsebina napotitvenega sklepa
V sodni praksi velja, da zapuščinsko sodišče na podlagi spisovnih podatkov in zatrjevanj dedičev ter ob uporabi pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, presodi, koga bo napotilo na pravdo. Sprva tako ugotovi, katera vprašanja so med dediči sporna, nato pa upoštevajoč posebnosti konkretnega primera odloči, komu bo z napotitvenim sklepom dodelilo vlogo tožeče stranke v morebitni pravdi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med dediči obstoji spor glede veljavnosti zapustnikove oporoke. Če je med strankami spor o veljavnosti oporoke, sodišče presoja verjetnost pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem za verjetnejšo pravico šteje pravico tistih, ki se sklicujejo na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost take oporoke.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - odločanje o stikih z otrokom - stiki med očetom in otrokom - določitev obsega stikov - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Nesposobnost staršev, da se dogovorita o izvajanju stikov, ogroža zdrav in celosten razvoj otroka.
ZDen člen 73, 73/1, 73/2. ZIZ člen 17, 17/1. ZSOS člen 7, 7/2, 7c. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad (1996) člen 12, 12/2.
denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - narava terjatve - vezanost sodišča na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - nedenarna terjatev - zamuda z izpolnitvijo - zakonske zamudne obresti
Odškodnina po 73. členu ZDen se poravnava v obveznicah in ne v denarju. Pri izročitvi obveznic torej ne gre za denarno terjatev, od katere bi lahko tekle zakonske zamudne obresti po splošnih obligacijskih pravilih. ZDen je v povezavi z ZSOS in Uredbo o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, določil odločilne lastnosti obveznic in postopek njihovega izplačevanja. Pri tem je bilo vzpostavljeno fiksno obrestovanje s 6% obrestno mero, do izplačila katere je upravičen v denarnem znseku.