Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe (52. člen ZIZ), saj je bilo dolžniku vabilo za opravo naroka pravočasno vročeno.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - odločanje o stikih z otrokom - stiki med očetom in otrokom - določitev obsega stikov - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Nesposobnost staršev, da se dogovorita o izvajanju stikov, ogroža zdrav in celosten razvoj otroka.
odvetniška nagrada - kratek dopis in obvestilo - sprememba odvetniške tarife - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - izvršilni stroški - informativni seznam dolžnikovega premoženja - vloga - obrazložena vloga v izvršilnem postopku - neobrazložena vloga
Predlog za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja je sodna praksa ovrednotila kot neobrazloženo vlogo, zato so sodišča za takšno vlogo upniku priznavala stroške po tar. št. 39 OT. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je upnikov predlog z dne 24. 10. 2022 potrebno šteti kot neobrazloženo vlogo, vendar je v nadaljevanju napačno uporabilo OT.
S spremembo in dopolnitvijo OT je bila na novo dodana v tarifni številki 31 točka 9, ki predpisuje vrednost odvetniških storitev v višini 50 točk za druge vloge v izvršilnem postopku. Iz tarifne številke 31 OT tako izhaja, da je upnik upravičen po 8. točki tarifne številke 31 OT do odvetniških storitev za obrazložene vloge, medtem ko je po točki 9 tarifne številke 31 OT za druge vloge (med katere sodijo neobrazložene vloge) upravičen do višine odvetniških storitev v višini 50 točk. Ker je sprememba in dopolnitev OT, ki je stopila v veljavo dne 5. 6. 2022 na novo opredelila za izvršilni postopek v tarifni številki 31 tudi višino odvetniških storitev za vse druge vloge v izvršilnem postopku (ki niso ovrednotene po 1. do vključno 8. točke tarifne številke 31 OT), in sicer v 9. točki, bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri stroškov upoštevati to določbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061480
OZ člen 190.
gradbena pogodba - neupravičena obogatitev - kršitev pogodbe - pisnost pogodbe - ključ v roke - dodatna dela - razpravno načelo - dokazno breme - dejanska trditvena podlaga - predujem - izračun - obračun vrednosti del - pravica do obravnavanja - dokaz s sodnim izvedencem - prepričljiva dokazna ocena - načelo iura novit curia - delni umik tožbe - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe
Če je tožnica zatrjevala, da je dela opravila po pogodbi (ustnem dogovoru), pa tega dogovora ni uspela dokazati, potem ni naloga sodišča, da ugotavlja, ali je morda dela vseeno opravila in dolguje morda po kakšni drugi, neposlovni podlagi. Tudi za tako podlago bi namreč morala tožnica ponuditi ustrezne trditve, pa jih ni. Zato ni bilo dejanske podlage za uporabo 190. člena OZ.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zavrženje predloga - kontradiktoren postopek - veriženje
Pri odločanju o dopustnosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče opira zgolj na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, le ti pa so vpisani na podlagi pravnomočnih odločb, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen (saj odločbe in plačilni nalogi ne bi mogli postati pravnomočni, če ne bi bili pravilno vročeni). Zato v predmetnem postopku pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena izjava storilca o prekršku oziroma o prekrških, v zvezi s katerimi je že bilo pravnomočno odločeno o njegovi odgovornosti, kontradiktornost pa se zagotavlja v prekrškovnem postopku, postopek odločanja o predlogu za odložitev pa ni več postopek o prekršku.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor glede veljavnosti oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - oporočna sposobnost - pisna oporoka pred pričami - formalna veljavnost oporoke - zdravstveno stanje - neveljavnost oporoke - dvig gotovine s transakcijskega računa - skupna denarna sredstva zakoncev - skupno premoženje zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - obseg zapuščine - spor glede obsega zapuščine - obstoj spora - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - napotitveni sklep - vsebina napotitvenega sklepa
V sodni praksi velja, da zapuščinsko sodišče na podlagi spisovnih podatkov in zatrjevanj dedičev ter ob uporabi pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, presodi, koga bo napotilo na pravdo. Sprva tako ugotovi, katera vprašanja so med dediči sporna, nato pa upoštevajoč posebnosti konkretnega primera odloči, komu bo z napotitvenim sklepom dodelilo vlogo tožeče stranke v morebitni pravdi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med dediči obstoji spor glede veljavnosti zapustnikove oporoke. Če je med strankami spor o veljavnosti oporoke, sodišče presoja verjetnost pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem za verjetnejšo pravico šteje pravico tistih, ki se sklicujejo na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost take oporoke.
ZDen člen 73, 73/1, 73/2. ZIZ člen 17, 17/1. ZSOS člen 7, 7/2, 7c. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad (1996) člen 12, 12/2.
denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - narava terjatve - vezanost sodišča na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - nedenarna terjatev - zamuda z izpolnitvijo - zakonske zamudne obresti
Odškodnina po 73. členu ZDen se poravnava v obveznicah in ne v denarju. Pri izročitvi obveznic torej ne gre za denarno terjatev, od katere bi lahko tekle zakonske zamudne obresti po splošnih obligacijskih pravilih. ZDen je v povezavi z ZSOS in Uredbo o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, določil odločilne lastnosti obveznic in postopek njihovega izplačevanja. Pri tem je bilo vzpostavljeno fiksno obrestovanje s 6% obrestno mero, do izplačila katere je upravičen v denarnem znseku.
ZOA člen 10, 12, 12/2, 12/2-1, 25. Pravilnik o osebni asistenci (2018) člen 15, 28.
spor majhne vrednosti - osebna asistenca - samostojni podjetnik - urna postavka za opravljeno delo
V prid presoji, da prvostopenjska odločitev iz I. točke izreka ni materialno pravno nepravilna, govori tudi sedaj spremenjeno določilo prvega odstavka 28. člena Pravilnika. Po tem določilu stroški, povezani z organizacijo in izvajanjem osebne asistence predstavljajo tudi stroške za zaposlovanje strokovnega vodje z opravljenim strokovnim izpitom. V takrat veljavnem določilu prvega odstavka 28. člena Pravilnika pa strokovni vodja niti omenjen ni bil.
ZPP člen 242, 242/3.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6.
stroški priče - stroški prihoda priče na sodišče - javni prevoz
Priča je upravičena do povračila potnih stroškov, in sicer za avtobus od doma do Dobove ter nato za vlak od Dobove do Ljubljane ter nazaj. Stroške priče je dolžna povrniti tožeča stranka, ki je predlagala njeno zaslišanje.
zapuščinski postopek - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - ni pravnega interesa za pritožbo - oseba, ki ni stranka v postopku - odpoved neuvedenemu dedovanju
Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, njegova pritožba ni dovoljena. Ker pa pritožnica glede na navedeni 175. člen ZD tudi ni stranka tega postopka (ni ne dedič ali volilojemnik ali druga oseba, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine), že zato nima pravice do vložitve pritožbe. Če pritožbo vloži oseba, ki nima te pravice, je pritožba tudi iz tega razloga nedovoljena.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34, 34/1.
neplačana sodna taksa - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - nepodaljšljivi rok - predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - odlog plačila sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - ponovno odločanje o predlogu
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok (določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1), ki je nepodaljšljiv.
Toženka bi podaljšanje roka plačila lahko dosegla le v primeru upravičenega predloga za odlog plačila sodne takse. Toženka je predlog za oprostitev plačila sodne takse (ki skladno s sodno prakso vključuje tudi predlog za odlog plačila sodne takse) za isto procesno dejanje že podala, njen predlog pa je bil pravnomočno zavrnjen. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je v skladu s sodno prakso mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih pritožnica ni zatrjevala.
dopustni pritožbeni razlog - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - pritožba
Ob navedenem, ko storilec v pritožbi uveljavlja le pritožbene razloge, ki jih glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dopustno uveljavljati, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot nedovoljeno zavrglo.
OZ člen 9, 9/1, 9/2, 55, 55/1, 58, 112, 112/1. ZPSPP člen 12. ZPP člen 212, 452, 458, 458/1.
pogodba o najemu poslovnega prostora - najemna pogodba za poslovne prostore - dolžnost izpolnitve obveznosti - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe - razveza najemne pogodbe - razveza najemne pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - dokazi in izvajanje dokazov - spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - sankcija, če pogodba nima predpisane oblike
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, ki ob sklicevanju na 58. člen OZ trdi, da je prišlo do konvalidacije pogodbe. Skladno s tem določilom je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale. Ker to velja tudi za spremembo pogodbe, je dogovor pravdnih strank, da toženki v obdobju epidemije ne bo treba plačevati najemnine, veljaven.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da je odmerilo takso za pritožbo v višini 40 % takse za postopek, ki je v primeru predloga za zavarovanje dokazov pred postopkom 54 EUR, za predlog za zavarovanje dokazov med postopkom pa 18 EUR.
stroški postopka o prekršku - pritožba prekrškovnega organa - dopustnost pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločalo o stroških postopka.
V okviru preizkusa (člen 161 ZP-1) je pritožbeno sodišče vsled zgoraj navedenemu ugotovilo, da pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena.
Ker je pravilna ugotovitev pravnomočnosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških, ki so podlaga za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odločilno dejstvo za izdajo izpodbijanega sklepa, glede na navedbe v pritožbi pa se pojavlja precejšen dvom v pravilnost teh ugotovitev o pravnomočnosti odločbe, na kateri temelji izpodbijani sklep, pa je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, saj je ocenilo, da glede na naravo postopka in okoliščine primera samo ne more izvesti dokaznega postopka.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - mnenje otroka - prevoz otroka na stike - način izvrševanja stikov - stroški med izvrševanjem stikov z otrokom
Ne glede na vprašljivo dokazanost začasne nezmožnosti nasprotne udeleženke za daljše vožnje odločitev sodišča prve stopnje ni ustrezna, saj vključitev predlagatelja v izvedbo stikov A. A. z nasprotno udeleženko veže na pogoj njenih (vsakokrat) izkazanih zdravstvenih težav. Pritrditi je treba predlagatelju, da je takšna odločitev nedorečena, kar se izkazuje v dejanskem življenju.
Odločitev sodišča prve stopnje, da spremenjene razmere in koristi otroka pogojujejo izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji mld. A. A., temelji na otrokovi jasno izraženi želji, ki jo je podal zagovornici otroka pri Varuhu človekovih pravic, da bi se preselil k očetu na njegov dom.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-6.. ZDR-1 člen 154, 154/1.. ZNDM-2 člen 2.. ZNPPol člen 4.
policist - odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - odškodnina za premoženjsko škodo - Direktiva 2003/88/ES
Že na podlagi tožničine izpovedi ni mogoče zaključiti, da je bila nepretrgoma delovno obremenjena, temveč obratno, da je imela tudi večkratne prekinitve in je med čakanjem na vozila lahko izkoristila odmor med delom. Izpovedala je namreč, da je v tem času lahko pomalicala, skuhala kavo, čaj … Po mnenju pritožbe navedeno ne predstavlja koriščenja odmora na način, da je izpolnjeno njegovo bistvo (da se delavec posveti lastnim interesom, se regenerira, odpočije), čemur pa ni mogoče pritrditi glede na že obrazloženo manjšo intenziteto dela in dejstvo, da je tožnica prekinitve med delovnim časom očitno imela.
povrnitev povzročene škode - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost lastnika nepremičnine - škoda zaradi v neurju podrtega drevesa - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - procesne kršitve - temelj odškodninskega zahtevka - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - kršitev dolžne skrbnosti - pravnorelevantna vzročna zveza - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - enotna odškodnina - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba dokaznega predloga - zlom
Zaključek o tem, da je toženec opustil dolžno ravnanje, je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da toženec kljub opozorilom, da je drevo nevarno za okolico, le tega ni odstranil. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je glede protipravnosti ravnanja dokazno breme prevalilo na toženca. Pritožbeno sporne ugotovitve sodišča prve stopnje je treba razumeti v smislu, da toženec ni dokazal, da je bil dovolj skrben oziroma da je kakorkoli ukrepal v zvezi z opozorili, ki jih je prejel tudi glede konkretnega drevesa.
Za obstoj protipravnosti (opustitve dolžne skrbnosti) zadošča ugotovitev, da je bil toženec opozarjan na potencialno nevarnost konkretnega drevesa, česar ni jemal dovolj resno in ni ničesar ukrenil v smeri zmanjšanja te nevarnosti.
Ker je bil toženec opozarjan na nevarnost, ki ga drevo predstavlja za okolico (hišo na sosednji parceli), je bilo tudi podrtje drevesa ob močnem vetru, zanj objektivno predvidljiva posledica opustitve ukrepanja v zvezi z opozorili. Med protipravno opustitvijo in nastalo škodo je podana tudi vzročna zveza.
Pravična je denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 31.000 EUR za poškodbe, ki jih je tožnica utrpela, ko je nanjo padlo drevo, ki je stalo na zemljišču toženca.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - nujni dedič - uveljavljanje nujnega deleža - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - neudeležba na obravnavi - udeležba na naroku - pogoji za udeležbo - pandemija - pogoj PCT - COVID-19 - skupno premoženje - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Izpolnitev PCT pogoja ni predstavljala nesorazmerno težkega bremena oziroma nepremagljive ovire za udeležbo pritožnice na naroku.