ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 35, 35/1. ZNP-1 člen 33, 216, 216/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - obseg stanovanja - klet kot pomožni prostor - stopnišče - možnost dostopa do prostorov - priposestvovanje - podstrešje - rok za pritožbo - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbi, skladno s konceptom etažne lastnine. Ni pa namen tega postopka razreševanje spornih lastninskopravnih položajev in tega ta postopek tudi ne omogoča. Sodišče o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, skladno z določbami ZVEtL-1. Poenostavitev postopka po ZVEtL-1 omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, a je zato pravna kakovost odločitve manjša do te mere, da sklep po ZVEtL-1 ni ovira za uveljavljanje zahtevkov, ki se nanašajo na skupne ali posamezne dele stavbe v pravdnem ali drugem postopku.
Tudi na spletni javni dražbi nimajo učinkov izjave, dane v takih okoliščinah, iz katerih je razvidno, da oseba nima namena podati zavezujoče izjave. Za presojo, ali je izjava (ponudba na dražbi) dana resno, se upoštevajo objektivna merila. Morebitne mentalne rezervacije dražiteljev, ko bi ti torej zavestno oddali ponudbe, ki jih nimajo namena izpolniti, niso upoštevne.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga - namen postopka osebnega stečaja - pravna korist za vodenje postopka - neobstoječa stečajna masa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in (rubljivih) prihodkov, da bi se lahko oblikovala stečajna masa. Ker je hkrati tudi ugotovilo, da dolžnik odpusta obveznosti ne more doseči, je predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo. Ugotovitev o višini dolžnikove plače je torej odločilno dejstvo v tej zadevi, glede katerega je dolžnik s pritožbo uspel zasejati dvom v njegovo pravilnost.
ZZVZZ člen 19, 31.. ZPIZ-2 člen 66.. ZPP člen 247, 247/2, 287, 287/2.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - višina nadomestila - razlaga zakonske določbe - prepoved odločanja na škodo stranke - zavrnitev dokaznih predlogov - izločitev izvedenca
Glede na prepričljive ugotovitve, da tožnica v spornem obdobju ni bila začasno nezmožna za delo, ni podlage, da bi se ugotavljal vzrok začasne nezmožnosti za delo. Ker pa odobritev tega staleža ni bila sporna, sodišče prve stopnje utemeljeno ni poseglo v odločitve tožene stranke, iz katerih izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno zmožna za delo po 4 ure dnevno, saj bi v nasprotnem odločilo v škodo tožnice.
ZSVarPre člen 2, 27.. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1, 18, 18/1, 18/1-1.
denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - nepremičnina
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na druge sodne postopke, zapisnik PP in predložene račune, saj z njimi dokazuje zgolj dejansko bivanje na sporni nepremičnini, kar za priznanje denarne socialne pomoči ni dovolj. Dokazati bo moral tudi, da ima na tej nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče. Prav tako predložena odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne more predstavljati podlage za odločitev o priznanju pravic iz javnih sredstev.
OZ člen 154, 154/1, 179. ZPP člen 5, 8, 254, 254/3, 353.
prometna nesreča - zavrnitev dokaznega predloga - predlog za postavitev novega izvedenca - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina
Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene, ki ustreza zahtevam 8. člena ZPP in jo je sodišče prve stopnje sprejelo po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je popolno ter skladno ocenilo vse izvedene dokaze in pravilno upoštevalo vse za odločitev pomembne okoliščine, ki so povezane s škodnim dogodkom in dokazne zaključke sprejelo po presoji uspeha celotnega dokaznega postopka. Na tej podlagi je z dovolj visoko stopnjo verjetnosti (več kot 50 %) ugotovilo obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevanimi škodnimi posledicami.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da izvedensko mnenje, zgolj zaradi tega, ker je izvedenka sodne medicine verjetnost nastanka tožnikovih zatrjevanih poškodb v škodnem dogodku ocenila na 50 %, ni neuporabno in nepopolno. Izvedensko mnenje je treba dokazno ocenjevati celovito, v celotni vsebini in njegovi prepričljivosti, popolnosti in jasnosti. Toženka pa ni podala nikakršnih konkretiziranih pripomb k dognanjem izvedenke, ampak se je njena kritika nanašala predvsem na vprašanje dokazne vrednosti/ocene izvedenkine ene ugotovitve.
Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede višine tožbenega zahtevka.
ZVZD-1 člen 5, 5/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 52.
varstvo pri delu - poškodba pri delu - regresna pravica ZZZS - povrnitev stroškov zdravljenja - protipravnost ravnanja - onemogočen prehod - deljena krivda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pritožnica delavcu A. A. dopuščala način dela, da je delal pod nastreškom in znotraj delavnice, da je tudi zaradi narave svojega dela (pripravljal je omarice za nadaljnje delo sodelavcev) predstavljalo prenašanje omaric, da ga ni v zadostni meri podučila glede varnega prenosa in da je bila zagotovo omarica na tleh, saj se sicer A. A. ne bi spotaknil, kar vse predstavlja protipravno ravnanje toženke, ko ni ravnala v skladu s predpisi varstva pri delu.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj pa ni možno odločati o spornem umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.
zavržena tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dokončni upravni akt
Tožba ni vsebovala vseh sestavin, ki so potrebne za obravnavo, zato je sodišče tožnika s sklepom pozvalo, da v roku 15 dni tožbo popravi in dopolni, tako da predloži dokončni upravni akt, ki ga izpodbija. V tem sklepu je sodišče tožnika seznanilo tudi z možnostjo pridobitve brezplačne pravne pomoči in ga pozvalo, da v primeru vložitve le-te v roku 15 dni sodišču predloži potrdilo o vložitvi prošnje. Tožnika je sodišče izrecno opozorilo, da če ne bo ravnal skladno z napotilom, bo tožbo zavrglo.
Ker tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča, je sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP tožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
pravica do invalidske pokojnine - I. kategorija invalidnosti - pokojninska doba - neizpolnjevanje pogojev
Zgolj izpolnjevanje pogoja, določenega v 41. členu ZPIZ-2, še ne pomeni, da je tožnik upravičen do invalidske pokojnine. Izpolnjen mora biti tudi pogoj določen v 42. členu ZPIZ-2, torej mora biti dopolnjena pokojninska doba, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3.. ZPP člen 254, 254/2.. ZDSS-1 člen 61, 62.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - ugotavljanje invalidnosti - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - preiskovalno načelo - razveljavitev sodbe
Dejansko stanje ni popolno in pravilno razčiščeno glede bistvenega vprašanja pri ugotavljanju invalidnosti, tj. ali je pri tožniku prišlo do sprememb oz. do poslabšanja zdravstvenega stanja od nastopa dela, in sicer ne samo od nastopa dela na delovnem mestu "prodajalec na terenu", ampak od prvega nastopa dela dalje. To velja zlasti glede na mnenje sodne izvedenke, ki je kot razlog za spremembo izvedenskega mnenja navedla, da je tožnik za delo "prodajalec na terenu" pridobil veljavno zdravniško spričevalo, na katero pa se je sklicevala že v prvotnem mnenju. V prvotnem mnenju je hkrati ugotovila, da je pri tožniku od 11. 6. 2018 podana III. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen za daljše oz. pretežno in neprekinjeno sedeče oz. stoječe delo, vsiljeno hojo, pogosto hojo po neravnem terenu in stopnicah in dvigovanje težjih bremen, ter da je ob upoštevanju navedenih stvarnih obremenitev za delo zmožen le v skrajšanem delovnem času.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 4, 4/2.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - materialni stroški izvedenca - stroški fotokopiranja - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
V sodni praksi je enotno sprejeto, da izvedencu nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo, in da mu za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb pripada le, če presega nalogo, ki mu jo je sodišče naložilo s prvotnim sklepom. Tožnica je imela na mnenje obširne pripombe, v katerih je postavila nekaj dodatnih vprašanj, na katere je izvedenec odgovoril v dopolnitvi izvedeniškega mnenja. Izvedenec je v dopolnitvi svojega mnenja torej odgovarjal na nekatera vprašanja, ki niso bila predmet prvotnega izvedeniškega mnenja.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Okoliščine, na katere se sklicuje pritožnik - med ostalim, da si je obsojeni uredil osebno življenje, prenehal z občasnim uživanjem prepovedanih drog, si našel službo, da redno plačuje preživnino za šolajočo se hčerko ter najel stanovanje, za katerega redno poravnava najemnino in stroške -, so sicer pohvalne in vzpodbudne, vendar same po sebi ne morejo pomeniti razloga za alternativni način izvršitve kazni zapora v obliki dela v splošno korist.
ZDSS-1 člen 19, 68.. ZPP člen 151, 151/1, 155, 155/1.
potrebni stroški postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V vlogi z dne 11. 7. 2022 je zapisano le, da se tožnik odpoveduje glavni obravnavi in priglaša stroške postopka. Ob pravilni uporabi 155. člena ZPP te vloge ni mogoče zakonito vrednotiti po tar. št. 16/2 OT. Po vsebini in obsegu gre kvečjemu za kratek dopis, ki se lahko v skladu s tar. št. 43/4 OT vrednoti z 20 točkami, kot je poudarjeno v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063845
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 63/2, 72.. ZPIZ-2 člen 11, 171.. ZPP člen 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6.
procesna predpostavka za vložitev tožbe - dokončen upravni akt - nedovoljena tožba - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve - zavrženje tožbe
V zadevi ni izkazana procesna predpostavka, ki mora biti izkazana po določbah ZDSS-1 za vsebinsko obravnavo zadeve. To pa ne samo zato, ker gre za vtoževanje izplačila starostne pokojnine, ki ni niti priznana, ne odmerjena in o njej sploh ni bilo odločeno po predpisanem postopku, pač pa predvsem zato, ker ni procesne predpostavke za meritorno sojenje, zato je treba takšno tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1 kot nedopustno zavreči.
Bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje za presojo v konkretni zadevi so v tem, da toženka ni pravočasno grajala zatrjevanih očitnih napak na prodanem lesu, da toženka ni izkazala zatrjevane vzpostavljene poslovne prakse reševanja reklamacij med pravdnima strankama in da ni izkazala sklenitve naknadnega dogovora, da se klasifikacija prodanega lesa spremeni in se posledično izstavijo popravljeni (znižani računi) oziroma dobropisi.
stečajni postopek - zahteva za izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - prelaganje naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - bolezen dolžnika - ustrezno zdravniško spričevalo - postavitev skrbnika
Da bi bili izpolnjeni pogoji za izločitev, je treba izkazati „naklonjenost“ sodnika eni od strank izven odločitev procesnega vodstva, ki obsega (tudi večkratno) preložitev naroka, če ena od strank izkaže bolezen, kot je v tem primeru.
Pritožbene navedbe, iz katerih smiselno izhaja, da razpravljajoča sodnica ne bi smela „verjeti“ zdravniškim spričevalom in bi jih morala drugače ocenjevati, kot jih je, pa presegajo dolžnost in znanje sodišča. Sodišče podvomi v zdravniška spričevala, ki so uradna listina, le, ko ima utemeljene razloge za to ter v takem primeru postavi izvedenca medicinske stroke glede zmožnosti sodelovanja na sodišču oziroma kot je v tem primeru napovedala razpravljajoča sodnica, postavi stranki, ki ne more sodelovati na sojenju, skrbnika.
Življenjsko logično je, da sodnik ne bo ob najmanjšem sumu, da stranka ni sposobna za sojenje, le-tej postavljal skrbnika, pač pa mora za takšno postopanje imeti utemeljene razloge, kar vse je vprašanje procesnega vodstva, ki, kot že večkrat poudarjeno, ne more biti razlog za izločitev sodnice.
ZPP člen 201, 201/1, 204, 204/1, 204/2, 286b, 286b/1. OZ člen 247, 247/1, 252.
stranska intervencija - intervencijski učinek - obvestitev drugega o pravdi - sodelovanje v postopku - rok za izjavo - vročitev vloge - pogodba o dobavi električne energije - neutemeljen odstop od pogodbe - pogodbena kazen - prehod k novemu dobavitelju električne energije - razlaga splošnih pogojev poslovanja - sprememba cene - trditveno in dokazno breme - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - zavrnitev dokaznega predloga - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - višina pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni
Pred vključitvijo v pravdo s prijavo stranske intervencije sodišče ni bilo dolžno stransko intervenientko obveščati o poteku postopka, ji pošiljati vabila na naroke, vloge strank in pisne odpravke sodnih odločb.
Dejstvo, da je stranska intervenientka zvedela za tekočo pravdo šele kasneje, ker ji toženka, kateri se je pridružila kot intervenientka, ni omogočila sodelovanja v pravdi, ker jo o tekoči pravdi ni (pravočasno) obvestila, se lahko upošteva le v okviru t. i. intervencijskega učinka.
Glede na določbe Splošnih pogojev je toženka s tem, ko je enostransko izvedla menjavo dobavitelja električne energije, ne da bi pri tem upoštevala določila Splošnih pogojev o odstopu od Pogodbe (tožnice ni obvestila o tem, da se z novimi cenami ne strinja in iz tega razloga ni odstopila od Pogodbe), neutemeljeno odstopila od Pogodbe.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Pritožnik s pritožbenimi navedbami ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi z dne 5. 7. 2022, ni izpolnil. Zato mu je sodišče prve stopnje v skladu z 226. členom ZIZ utemeljeno določilo nov rok 8 dni za izpolnitev denarne obveznosti, izreklo poostreno denarno kazen in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - sadike konoplje - namen prodaje - proizvodnja za lastne potrebe - dokazanost
Prav ima zagovornik, da način obtožbenih namigovanj, da ni nujno, da bi obdolženi konopljo prodajal v lokalnem okolju in da se lahko prodaja vrši na način, ki splošni javnosti ni znan, ne spada v kazenski postopek. Kaznivo dejanje mora namreč biti dokazano z zanesljivimi in neizpodbitnimi dokazi, takšnih pa skozi dokazno gradivo tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo zaslediti. Iz tega razloga se je povsem strinjati s pravilno ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da le okoliščina, da je obdolženi gojil 16 sadik konoplje v višini od 70 cm do 190 cm, ob tem, da v dokaznem postopku ni bila ugotovljena prav nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da je šlo za ukvarjanje s pridelavo prepovedane droge, namenjene trgu, sama po sebi ne more podpreti stališča tožilstva, da je proizvajal oziroma gojil konopljo za širši krog ljudi.