vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo
Sodišče je v razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitne neupravičenosti utemeljenost predloga pravilno presojalo z vidika stranke, ki ji je bila, ob spoštovanju določb ZPP o vročanju, pravilno, z osebno vročitvijo, vročena tožba s pozivom na odgovor, in ne z vidika pooblaščenca (ta je pooblastilo za zastopanje predložil šele skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063845
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 63/2, 72.. ZPIZ-2 člen 11, 171.. ZPP člen 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6.
procesna predpostavka za vložitev tožbe - dokončen upravni akt - nedovoljena tožba - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve - zavrženje tožbe
V zadevi ni izkazana procesna predpostavka, ki mora biti izkazana po določbah ZDSS-1 za vsebinsko obravnavo zadeve. To pa ne samo zato, ker gre za vtoževanje izplačila starostne pokojnine, ki ni niti priznana, ne odmerjena in o njej sploh ni bilo odločeno po predpisanem postopku, pač pa predvsem zato, ker ni procesne predpostavke za meritorno sojenje, zato je treba takšno tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1 kot nedopustno zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00062880
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/2, 365, 369, 369/1, 417, 417/1, 418, 418/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341, 431, 431/2, 431/2-2. ZIZ člen 15, 20a, 20a/3, 20a/5 24, 24/1, 53, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58. ZPotK-1 člen 10, 10/3, 10/3-9, 15, 19.
ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - višina terjatve - odstop od kreditne pogodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - zastaranje obveznosti - konkretizirano grajanje - aktivna legitimacija upnika - izvršilni naslov - pritožbene novote - pretrganje teka zastaralnega roka - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - prenos terjatve na novega upnika - način izkazovanja zapadlosti terjatve - zastaranje judikatnih terjatev - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - vrednost podedovanega premoženja
Novi upnik lahko predlaga izvršbo, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Gre za dokazno pravilo. Omenjeno določilo ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika. Trditveno in dokazno breme glede morebitnih nepravilnosti pri upoštevanju delnih plačil in posledičnih nepravilnosti pri obračunu neplačanega preostanka terjatve, vključno z nepravilnim upoštevanjem določb tretjega odstavka 12. člena kreditne pogodbe (oziroma 19. člena ZPotK-1) glede znižanja skupnih stroškov kredita zaradi predčasnega odplačila kredita s plačiloma 15.000 oziroma 30.000 EUR pa, pod pogojem, da je upnik podal ustrezno specifikacijo izterjevane terjatve, nosijo dolžniki, ki bi ustrezno substancirane trditve in dokaze zanje morali podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ugotavljanje teh dejstev namreč presega uradni preizkus, ki ga mora opraviti izvršilno sodišče na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ. 19. Z dnem razdrtja kreditne pogodbe so namreč predčasno zapadle v plačilo do takrat še nezapadle obveznosti, ostale obveznosti iz naslova plačila mesečnih anuitet pa so zapadale v plačilo, kot je bilo določeno v kreditni pogodbi. Iz te izhaja, da je bilo dogovorjeno vračilo kredita v 240 mesečnih anuitetah, ki zapadejo v plačilo vsakega zadnjega v mesecu, s končnim rokom zapadlosti kredita 28. 2. 2031 (6. člen kreditne pogodbe). Zastaranje glavnice in pogodbenih obresti, ki so sestavljale posamezno mesečno anuiteto, je tako začelo teči vsakega prvega dne v mesecu, ki je sledil mesecu, v katerem zapadle pogodbene obveznosti niso bile plačane.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-4.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - delno plačilo
Storitev prenakazila je smel izvršitelj zaračunati. Četrta alineja tar. št. 16 Pravilnika določa, da izvršitelju pripada plačilo v stalnem znesku za prevzem posameznega prostovoljnega gotovinskega ali brezgotovinskega plačila od dolžnika ali druge osebe zanj plačilo 50 točk.
nedovoljena pritožba - razveljavitev prvostopenjske sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - razpis predobravnavnega naroka - začetek glavne obravnave - privilegij zoper samoobtožbo - izločitev dokazov - napačen pravni pouk
Ker gre pri predobravnavnem naroku za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave, sodišče predobravnavnega naroka ne more ponovno razpisovati, ko je ta enkrat že bil opravljen in je glavna obravnava že bila začeta.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe pritožnikov zoper sklep o umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.
ZSVarPre člen 2, 27.. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1, 18, 18/1, 18/1-1.
denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - nepremičnina
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na druge sodne postopke, zapisnik PP in predložene račune, saj z njimi dokazuje zgolj dejansko bivanje na sporni nepremičnini, kar za priznanje denarne socialne pomoči ni dovolj. Dokazati bo moral tudi, da ima na tej nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče. Prav tako predložena odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne more predstavljati podlage za odločitev o priznanju pravic iz javnih sredstev.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 45/1, 45/1-3.
zdraviliško zdravljenje - izvedena priča - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - postavitev sodnega izvedenca - preiskovalno načelo - razveljavitev sodbe
Toženec pravilno izpostavlja, da s skopim pojasnilom lečečega specialista ni soglašal, zaradi česar je na naroku za glavno obravnavo dne 6. 7. 2022 predlagal pritegnitev sodnega izvedenca nevrokirurga, ki bi lahko objektiviziral ugotovitve lečečega specialista. Pravilna je trditev toženca, da ima mnenje lečečega specialista kot izvedene priče enako dokazno vrednost kot zdravniki, ki sodelujejo s tožencem. Glede na različno dokazno vrednost ni povsem prepričljiva obrazložitev sodišča, zakaj je sledilo le lečečemu specialistu.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061787
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - okoliščine - teža kaznivega dejanja - obteževalne okoliščine - ponovitvena nevarnost - prometna nesreča
Bistvene okoliščine, ki jih sodišče upošteva pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist, določa zakon, deveti odstavek 86. člena KZ-1. Med temi ni teže storjenega kaznivega dejanja ter ugotovljenih obteževalnih okoliščin, ki sicer vplivajo na izbiro vrste in odmero višine kazenske sankcije.
razveljavitev sklepa o izvršbi - presoja utemeljenosti ugovora - obrazložen ugovor dolžnika - ugovor nevednosti - negativna dejstva
Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da dolžničin ugovor ni obrazložen. Drži sicer, da dolžnica v ugovoru ni predlagala nobenih dokazov. Vendar pa iz njenih navedb, v okviru katerih se je sklicevala, da predlogu za izvršbo niso priložene verodostojne listine, ki bi izkazovale obstoj in višino terjatve, izhaja uveljavljanje ugovora nevednosti. Ker gre v takšnem primeru za uveljavljanje negativnega dejstva, v zvezi s katerim dolžnik že pojmovno ne more predložiti dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je dolžničin ugovor ustrezno obrazložen, in mu posledično na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ utemeljeno ugodilo.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - dokazovanje pravočasnosti
Ne le pritožbi priložen popis oddanih pošiljk pooblaščenca dolžnika s štampiljko pošte in sprejemno številko pošte, temveč tudi kuverta v spisu za pisanje, s katero je poslal ugovor sodišču prve stopnje, dokazujeta, da ga je oddal priporočeno po pošti 1. 6. 2022. Zato v pritožbi utemeljeno navaja, da se je sodišče prve stopnje zmotno oprlo na dohodni zaznamek, da naj bi oddal ugovor priporočeno po pošti 2. 6. 2022.
sodba na podlagi pripoznave - kolizija interesov - sosporniški intervenient
Kolikor dejanja stranke in sosporniškega intervenienta nasprotujejo, veljajo v pravdi dejanja tistega, ki so koristna za pravdo. Ker sosporniška intervenienta sodelujeta na pasivni strani, so koristna in aktivna dejanja tista, ki vodijo k zavrnilni sodbi. To pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati izjave o pripoznavi, ker je bilo to dejanje v koliziji z dejanji sosporniških intervenientov.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00062388
ZDSS-1 člen 70.
regulacijska začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - nevarnost težko nadomestljive škode - neizpolnjevanje pogojev
Iz upravne dokumentacije je razvidno, da se je med tožnikom in osebno zdravnico intenzivnost konfliktnih situacij stopnjevala in ni šlo zgolj za nesporazume v komunikaciji, kar je botrovalo pri odločitvi osebne zdravnice o prekinitvi sodelovanja s tožnikom.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovemu razlogovanju, da bi mu ob izdanih odločbah toženca zaradi slabega zdravstvenega stanja nastala težko nadomestljiva škoda. Sodišče je pravilno izpostavilo, da bodo tožniku zdravstvene dajatve, nujna medicinska pomoč in nujno zdravljenje zagotovljene tudi brez izbire osebnega zdravnika.
pravica do invalidske pokojnine - I. kategorija invalidnosti - pokojninska doba - neizpolnjevanje pogojev
Zgolj izpolnjevanje pogoja, določenega v 41. členu ZPIZ-2, še ne pomeni, da je tožnik upravičen do invalidske pokojnine. Izpolnjen mora biti tudi pogoj določen v 42. členu ZPIZ-2, torej mora biti dopolnjena pokojninska doba, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj pa ni možno odločati o spornem umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.
ZDSS-1 člen 19, 68.. ZPP člen 151, 151/1, 155, 155/1.
potrebni stroški postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V vlogi z dne 11. 7. 2022 je zapisano le, da se tožnik odpoveduje glavni obravnavi in priglaša stroške postopka. Ob pravilni uporabi 155. člena ZPP te vloge ni mogoče zakonito vrednotiti po tar. št. 16/2 OT. Po vsebini in obsegu gre kvečjemu za kratek dopis, ki se lahko v skladu s tar. št. 43/4 OT vrednoti z 20 točkami, kot je poudarjeno v pritožbi.
regresni zahtevek ZPIZ - odškodnina - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja
Zavarovanec tožeče stranke delavec A. A. je bil zaradi posledic, ki jih je utrpel v delovni nezgodi, z odločbo tožeče stranke z dne 19. 1. 2017, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, premestitev pa mu je bil dolžan zagotoviti delodajalec oziroma tožena stranka. Z izdajo odločbe ZPIZ št. 9372246 z dne 19. 1. 2017 je tožeči stranki postal znan podatek o škodi v smislu njenega nastanka ter o tistem, ki naj bi to škodo povzročil, v konkretni zadevi tožena stranka, kar ta tudi ves čas postopka zatrjuje. Z odločbo tožeče stranke z dne 5. 4. 2017, je bila delavcu zaradi posledic poškodbe pri delu, nedvomno priznana pravica do nadomestila za invalidnost v znesku 243,05 EUR na mesec, od 9. 3. 2017 dalje. O pravici in višini dajatve tožeče stranke je bilo tako res odločeno z odločbo tožeče stranke z dne 5. 4. 2017. Vendar ob tem ne gre spregledati, na kar prav tako opozarja tožena stranka, da je ravno tožeča stranka tista, ki izda tako odločbo o razvrstitvi v kategorijo invalidnosti, kakor tudi odločbo o pravici in višini nadomestila za invalidnost, saj prav ona razpolaga z vsemi podatki za odločitev o višini nadomestila za invalidnost ter je tudi edina pristojna za izdajo odločbe o pravici in višini nadomestila za invalidnost. Iz same odločbe ZPIZ št. 2 o 9372246 z dne 5. 4. 2017 pa izhaja, da je tožeča stranka prejela sporočilo A. d.o.o. (tožene stranke) dne 15. 3. 2017, da se je zavarovanec dne 9.3.2017 zaposlil na drugem delovnem mestu v skladu z odločbo o priznanju pravice do premestitve na drugo delovno mesto z dne 19.1.2017. Z obvestilom tožene stranke z dne 14. 3. 2017 v prilogi B11 v spisu, (ki ga je tožeča stranka prejela 15. 3. 2017), je tožena stranka tudi obvestila tožečo stranko, da so delavca (zavarovanca ) razporedili na ustrezno delovno mesto dne 9. 3. 2017, hkrati je tožeči stranki posredovala tudi njegovo pogodbo o zaposlitvi. Tožeča stranka je bila torej najkasneje dne 15. 3. 2017 s prejemom sporočila A. d.o.o. seznanjena z vsemi potrebnimi podatki za odločitev o pravici in višini nadomestila za invalidnost (škode). Izdaja same odločbe ZPIZ št. 2 o 9372246 z dne 5. 4. 2017, s katero je bila višina škode sicer dejansko odmerjena (določena), tako ne pomeni, da je šele s tem dnem začel teči zastaralni rok. Ob pravilni uporabi materialnega prava 352. člena OZ, so bili tožeči stranki znani vsi elementi za določitev višine škode (ta mora biti določljiva in ne nujno določena) najkasneje 15. 3. 2017, medtem, ko ji je povzročitelj bil znan že na podlagi odločbe z dne 19. 1.2017. Triletni zastaralni rok je tako začel teči 15. 3. 2017 in je iztekel najkasneje 15. 3. 2020, kar pa pomeni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga je v predmetni zadevi vložila na sodišče 19. 3. 2020, zastaral v celoti.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3.. ZPP člen 254, 254/2.. ZDSS-1 člen 61, 62.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - ugotavljanje invalidnosti - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - preiskovalno načelo - razveljavitev sodbe
Dejansko stanje ni popolno in pravilno razčiščeno glede bistvenega vprašanja pri ugotavljanju invalidnosti, tj. ali je pri tožniku prišlo do sprememb oz. do poslabšanja zdravstvenega stanja od nastopa dela, in sicer ne samo od nastopa dela na delovnem mestu "prodajalec na terenu", ampak od prvega nastopa dela dalje. To velja zlasti glede na mnenje sodne izvedenke, ki je kot razlog za spremembo izvedenskega mnenja navedla, da je tožnik za delo "prodajalec na terenu" pridobil veljavno zdravniško spričevalo, na katero pa se je sklicevala že v prvotnem mnenju. V prvotnem mnenju je hkrati ugotovila, da je pri tožniku od 11. 6. 2018 podana III. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen za daljše oz. pretežno in neprekinjeno sedeče oz. stoječe delo, vsiljeno hojo, pogosto hojo po neravnem terenu in stopnicah in dvigovanje težjih bremen, ter da je ob upoštevanju navedenih stvarnih obremenitev za delo zmožen le v skrajšanem delovnem času.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061166
URS člen 26. OZ člen 148. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/5, 26, 26/2, 34.
ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - posamični upravni akt - zakonska podlaga za upravno odločanje - odločanje o pravici ali obveznosti - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - okoljevarstveno dovoljenje - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da kljub sklicevanju okoljevarstvenega dovoljenja na deleže prevzema odpadne embalaže, določene s Sklepom Vlade, okoljevarstveno dovoljenje ne določa tožničine obveznosti obsega prevzema odpadne embalaže, saj zakon (ZVO-1) ne daje podlage, da bi o tem odločal pristojni organ z upravno odločbo. Tožeča stranka je tako tudi v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem dolžna prevzemati le takšno količino odpadne embalaže, kot so jo zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi je imela sklenjene pogodbe, dali na trg.
Ker je pogoj za odškodnino po 26. členu URS (in 148. členu OZ), da je šlo za ravnanje državnega organa v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil, stališče sodne prakse, da Sklep Vlade ni upravni akt, pa je jasno, pogoji za prisojo odškodnine v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.