KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062820
ZKP člen 265, 265/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 45a, 49, 49/1, 49/2, 73, 73/2, 115, 115/1, 117.
kaznivo dejanje uboja - pravna kvalifikacija - ugotavljanje prištevnosti - izvedenstvo - telesne poškodbe - sankcija - olajševalne okoliščine - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - zmanjšana prištevnost - uboj na mah
Storilčeva močna razdraženost mora biti v vzročno-posledični zvezi z napadom oziroma hudimi žalitvami. Na zadostuje namreč, da je bil storilec brez njegove krivde napaden ali hudo razžaljen, ampak morata imeti prav fizični ali verbalni napad za posledico njegovo močno razdraženost. Oškodovančev napad ali žalitve morajo biti takšne stopnje in jakosti, da so sposobne izzvati močno razdraženost, pri čemer se ta kriterij presoja z objektivnega vidika.
Neprištevnost ali zmanjšano prištevnost sodišče ugotavlja samo na podlagi odreditve psihiatričnega pregleda obtoženca, pri čemer ga kot izvedenec opravi zgolj zdravnik - psihiater.
Tožnica s pritožbenimi navedbami, da dejstvo o njeni invalidnosti III. kategorije izhaja iz predloženih dokazov in bi ga zato moralo sodišče upoštevati, ne more biti uspešna, saj pomanjkljivih trditev s predloženimi dokazi ni mogoče nadomeščati. V tožbi tožnica ni zatrjevala, da je invalid III. kategorije, posledično tega dejstva sodišče pri odločanju o njenih zahtevkih utemeljeno ni upoštevalo.
ZUP člen 50, 50/1, 50/2.. ZPIZ-2 člen 4.. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63, 63/1.
pravica do invalidske pokojnine - ustavitev upravnega postopka - smrt uživalca - neodtujljiva pravica - delno zavrženje tožbe - nedovoljena tožba
Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati (4. člen ZPIZ-2). Podedujejo se lahko zgolj zapadli denarni zneski, ki niso bili izplačani do smrti uživalca, za kar pa ne gre v tem sporu. Pravica do izplačevanja invalidske pokojnine torej ne more preiti na tožečo stranko. Tožena stranka je zato utemeljeno na podlagi 50. člena ZUP pritožbeni postopek, ki ga je vodila zoper prvostopenjsko odločbo z dne 19. 10. 2018, s sklepom ustavila.
spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - sklep o prekinitvi postopka - predhodno vprašanje - zakoniti zastopnik - načelo pospešitve postopka - načelo smotrnosti
Dejstvo, da v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1290/2021 (v katerem naj bi se glede na izpodbijani sklep reševalo predhodno vprašanje) sploh še ni bila razpisana obravnava, ter datum vložitve predmetne tožbe (19. 7. 2021), pri čemer sta stranki v tem sporu podali že obširne navedbe in večje število listinskih dokazov glede vprašanja, kdo je zakoniti zastopnik toženke, pritožbe utemeljeno nasprotujejo prekinitvi postopka, saj bi ta nasprotovala načelom smotrnosti in pospešitve postopka.
ZST-1 člen 11, 12, 12/3, 12a, 12a/3, 12a/5, 12a/6. ZSVarPre člen 11, 20. ZUPJS člen 13.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila takse - nemožnost razpolaganja s premoženjem - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - ugotavljanje materialnega položaja družine - prezadolženost
Pritožbenim izvajanjem, da bi moralo sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevati dolžnikovo vsestransko prezadolženost, zaradi katere na TRR dejansko prejme le okoli 1.000,00 EUR plače mesečno, ni mogoče slediti. Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim predlagatelj in njegovi družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva le pod pogojem, da predlagatelj izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih predlagatelj ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Navedbe in dokaze, s katerimi glede določenega premoženja izkazuje obstoj pogojev iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, mora predlagatelj podati že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse in sodišče teh podatkov ne pridobiva po uradni dolžnosti (šesti odstavek 12.a člena ZST-1). Prav tako pa vloge, v kateri predlagatelj ne navede podatkov o premoženju, s katerim dejansko ne more razpolagati, ni mogoče šteti kot nepopolne vloge, zaradi česar ga sodišče tudi ni dolžno pozvati k dopolnitvi vloge z navedbo teh podatkov (tretji odstavek 12. člena ZST-1).
Da bi bila pritožba pravočasna, bi jo moral dolžnik izročiti (neposredno) sodišču ali poslati priporočeno po pošti najkasneje 6. 7. 2022, ko se je iztekel pritožbeni rok. Ker pritožbe ni oddal s priporočeno pošiljko, temveč poslal sodišču z navadno pošiljko, je odločilno zgolj, kdaj je pritožba prispela na sodišče prve stopnje.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - vročitev odvetniku
Sodišče prve stopnje je iz elektronske vročilnice v spisu pravilno ugotovilo, da je bil sklep osebno vročen takratnemu pooblaščencu dolžnice 25. 5. 2022. Kdaj jo je ta obvestil o vročitvi je stvar njunega notranjega razmerja.
DZ člen 137, 140. ZPP člen 262, 262/2, 339, 339/2, 408, 408/3, 413.
preživljanje mladoletnega otroka - določitev preživnine za otroka - bivanje v tujini - stiki otroka s staršem - preživninske obveznosti staršev do otrok - premoženjsko stanje staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - preživninske potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - stroški preživljanja - vrednotenje - ocena stroškov - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razumljivost obrazložitve - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazni postopek - zbiranje dokazov - (ne)izvedba predlaganih dokazov - opustitev zaslišanja stranke - porazdelitev preživninskega bremena - stroški postopka v družinskih sporih - presoja po prostem preudarku - interes strank za ureditev razmerja
Z opustitvijo zaslišanja pravdnih strank ni bila storjena nobena od uveljavljenih kršitev določb postopka. Za procesno pravilno ravnanje sodišča je bistveno, da je sodišče povabilo obe stranki na zaslišanje. Ker se nista odzvali, izostanka pa bodisi nista opravičili (kar velja za tožnika), bodisi nista izkazali opravičljivega razloga (kar velja za toženko), in ker prisilni ukrepi zoper stranke niso dovoljeni, je upoštevaje drugi odstavek 262. člena ZPP ovrednotilo ostalo zbrano procesno gradivo.
Pristojnost za zbiranje dokazov po uradni dolžnosti je pri sodišču le v obsegu, kolikor je potrebno za zavarovanje koristi otroka (tretji odstavek 408. člena ZPP). Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi bilo zaradi opustitve pridobitve (dodatnih) listin v zvezi s tožnikovimi in toženkinimi zmožnostmi za preživljanje sprejeta odločitev o očetovem preživninskem prispevku v nasprotju s koristjo hčere pravdnih strank.
Ugotavljanje pomembnih dejstev ni rezultat matematične operacije, ampak vrednotenje okoliščin, pomembnih za umestitev otrokovih potreb v okvir preživninskih zmožnosti staršev. Obseg otrokovih potreb, za katere so starši dolžni poskrbeti, in njihove zmožnosti so v razmerju soodvisnosti. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Če so trenutno razpoložljiva sredstva staršev glede na otrokove potrebe (pre)majhna, so starši v okviru svojih zmožnosti dolžni vložiti več truda, da jih lahko zadovoljijo.
Ker je bila deklica zaupana v varstvo in vzgojo materi, je sodišče pravilno kot odločilno upoštevalo dejstvo, da deklica živi v Splitu, ob izvrševanju stikov z očetom pa je v Sloveniji.
ZSPJS člen 2, 2/1, 2/1-13, 19.. Aneks k posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije (2017) člen 3.
plačilo za dejansko delo - čista denarna terjatev - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so delovne naloge delovnega mesta višjega zdravnika specialista in zdravnika specialista očitno enake, da pa je za zasedbo delovnega mesta višji zdravnik specialist potrebno izpolnjevati dodatne pogoje, ki so bili določeni v 3. členu Aneksa k posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji oziroma v 2. členu Pravilnika. Za vsako napredovanje oziroma razporeditev na višje delovno mesto, pa je potrebno izpolnjevati vnaprej določene pogoje. Za tožnico je tožena stranka ocenila, da teh pogojev ni izpolnjevala in takšne odločitve tožnica v sodnem postopku ni izpodbijala.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - izterjava preživninske terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor izpolnitve obveznosti - trditveno breme - obrazloženost ugovora
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da so bile dolžnikove navedbe v delu, ki se nanaša na zmanjšanje plačila preživnine za že plačan znesek, pomanjkljive in presplošne. Zato ne omogočajo zaključka, da bi plačan znesek predstavljal plačilo neplačanih oziroma premalo plačanih zneskov preživnin, ki se na podlagi upnikovega predloga terjajo v predmetnem izvršilnem postopku. Kot je dolžniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi moral dolžnik v ugovoru bolj konkretno obrazložiti plačilo katerih preživnin predstavlja plačani znesek ali pa vsaj trditi, da plačani znesek predstavlja plačilo katere izmed preživnin, ki jih je v predlogu za izvršbo natančno specificiral upnik. Zgolj z zatrjevanjem, da je zaradi navedenega plačila nujno zmanjšati znesek, za katerega je bila dovoljena izvršba, pa dolžnik standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 53. člena ZIZ) tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zadostil.
ZDR-1 člen 6, 7, 33, 34, 34/2, 37, 43, 45, 48, 48/1, 49, 49/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZJU člen 16, 16/1.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2.. ZVZD-1 člen 5.. ZUstS člen 48.. ZNB člen 47.
Nepravilno je stališče tožnice v pritožbi, da je predložitev dokazil v zvezi z izpolnjevanjem PCT pogoja utemeljeno zavrnila na podlagi drugega odstavka 34. člena ZDR-1. Določba 34. člena ZDR-1 sicer res delavcu omogoča odklonitev dela (navodila), če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev, kar pa v konkretni zadevi ni primer, saj je izpolnjevanje pogoja PCT oziroma predložitev dokazil o njegovem izpolnjevanju predstavljalo izpolnjevanje navodil delodajalca, ki nikakor niso protipravna.
Tožena stranka je bila določbe odloka dolžna upoštevati, posledično pa od delavcev zahtevati izpolnjevanje pogoja PCT, saj bi se v nasprotnem primeru izpostavila možnosti inšpekcijskih ukrepov in globam v prekrškovnem postopku. Nespoštovanje sprejetih ukrepov predstavlja tudi možno zdravstveno grožnjo za vse ostale sodelavce ter posledično lahko ogroža poslovanje delodajalca zaradi povečanega absentizma (bolniške, karantene, izolacije).
ugovor zoper plačilni nalog - relevantni ugovorni razlogi
Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.
Okoliščine, ki kažejo na obstoj tveganja, se lahko nanašajo na dolžnikova ravnanja v zvezi z upnikovim zahtevkom, na njegova ravnanja v morebitnem prejšnjem sporu med strankama, na dolžnikove prejšnje obveznosti (kredite) ter na vsaka njegova nedavna dejanja v zvezi z njegovim premoženjem. Te aktivnosti morajo odstopati od dolžnikovega rednega oziroma običajnega poslovanja in imeti za posledico, da je zaradi tega poznejša izvršitev upnikovega zahtevka ovirana ali otežena.
pritožba - pritožbeni razlogi - nedopustne pritožbene novote - nova dejstva in dokazi
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nova dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziorma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrega odstavka 286. člena ZPP. Nova dejstva in dokazi, ki so uveljavljani v nasprotju z omenjeno določbo, so nedopustne in zato neupoštevne pritožbene novote. Skladno z navedenim pritožbeno sodišče vseh v pritožbi vsebovanih nedopustnih pritožbenih novot ni upoštevalo.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-2, 63/2-3.. ZPP člen 124, 124/2.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
V predhodno navedenem sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožniku ni II. kategorije invalidnosti iz 2. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 in s tem pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine, niti III. kategorije invalidnosti iz 3. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 za delo s krajšim delovnim časom, saj je zmožen za drugo ustrezno delo v skladu z že določenimi omejitvami v polnem delovnem času.
oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - denarna kazen za pooblaščenca
Izdaja sklepa o denarnem kaznovanju tožene stranke in njenega pooblaščenca ni prejudicirala enake odločitve sodišča prve stopnje zaradi morebitne zlorabe pravice do vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep o denarnem kaznovanju ni predstavljal grožnje in se tožena stranka ni rabila upravičeno bati, da bo avtomatično prejela ponovni sklep o denarnem kaznovanju in da zato ni rabila dopolniti predloga.
sklep o ustavitvi postopka - pritožba zoper upravno odločbo
Kljub temu, da je tožena stranka zamudila z izdajo odločbe (le-ta je bila izdana 17. 6. 2022, medtem ko je tožnica tožbo vložila 13. 6. 2022), je za odločitev v tej zadevi odločilno dejstvo, da je bila odločba izdana ter da je tožnica zoper navedeno prvostopenjsko odločbo tudi vložila pritožbo. V tem primeru je v teku postopek pred upravnim organom, kar pa preprečuje, da bi sodišče samo presojalo sporno zadevo, torej samo odločalo o obveznosti, pravici ali pravni koristi, kot to uveljavlja tožnica. Sodišče je zato utemeljeno, na podlagi 5. odstavka 80. člena ZDSS-1, z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek.
Bistveno je, da je sodba na podlagi pripoznave postala pravnomočna in izvršljiva. Na njej sta odtisnjeni potrdili o pravnomočnosti in o izvršljivosti. Ti potrdili ovirata vložitev pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper sodbo. Zato je bila pritožba tožene stranke po prvotnem pooblaščencu nedovoljena in sodišče prve stopnje jo je pravilno zavrglo.
OZ člen 283, 283/1, 579, 583, 583/1, 583/2. ZPP člen 458, 458/1.
posodbena pogodba - garancijski rok - spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker pritožnik z navedenimi očitki izpodbija dejansko stanje, kar ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP), pritožbeno sodišče vse izpostavljene pritožbene navedbe kot nedovoljene zavrača.