V drugačno presojo neogibnosti pripora ne prepričajo niti navedbe pritožnikov o zdravstvenih težavah njunih otrok, saj gre za okoliščini, ki so obstajale že v času storitve obtožencema očitanega kaznivega dejanja, vendar pa kot izhaja iz ugotovljene utemeljenosti suma nanju niso imele vpliva, da ne bi s kriminalno dejavnostjo nadaljevala.
kaznivo dejanje, storjeno v tujini - veljavnost kazenskega zakona za kazniva dejanja, storjena v tujini - veljavnost kazenskega zakona za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini
Po 2. odstavku 13. člena KZ-1 gre za strogo subsidiarnost univerzalnega načela, saj je poleg pogoja, da se osebo zaloti na ozemlju Republike Slovenije tudi pogoj, da se je ne izroči drugi državi. Ni dvoma, da pogoj "da se ne izroči tuji državi" predpostavlja postopek izročitve oz. predaje. Nenazadnje so v 14. člena KZ-1 (drugi in tretji odstavek) predpisani še dodatni posebni pogoji, ko se storilec ne preganja v R Sloveniji. Pritožnica v obtožnem predlogu ali/in v postopku pred njegovo vložitvijo ni zatrjevala, da v obravnavani zadevi ne gre za primere, določene v drugem in tretjem odstavku 14. člena KZ-1 kot tudi, da je bil sprožen postopek za predajo obdolženca, v katerem bi se ugotovilo, da tuja državna ne zahteva izročitve, ne sprejme izročitve ali pa izročitev ni mogoča, itd. V obravnavni zadevi gre za kaznivo dejanje prikrivanja, zato je njena bojazen, da bi posamezna država lahko postala "zatočišče nevarnih delinkventov", odveč, saj se za pregon hudih kaznivih dejanj po mednarodni pogodbi ali po splošnih pravnih načelih, ki jih priznava mednarodna skupnost, uporablja tretji odstavek 13. člena KZ-1, ko se storilca preganja v vseh državah, ne glede, kje so storjena.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Če se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (na račun odločbe inšpektorata), je v zakonu urejena možnost strank za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine.
vknjižba lastninske pravice - listina kot podlaga za vpis - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Tudi če je zakon neposredni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, lahko novi lastnik doseže vknjižbo samo na podlagi listine, ki izkazuje nastanek te njegove pravice. V skladu z načelom formalnosti namreč zemljiškoknjižno sodišče s tem povezanih dejstev ne more samo ugotavljati.
Tožnik neutemeljeno pričakuje vročanje pisanj v zadevah okrožnega sodišča v varen elektronski predal.
Dokler ni vzpostavljenega e-vložišča, ni možno vlagati elektronskih vlog, ni možno voditi elektronskega spisa in v njem sodišče ne more opravljati elektronskega vročanja.
vročanje sklepa o izvršbi - obnova postopka - izpostavljeni predalčnik - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - popolnost predloga
Glede na priložene listninske dokaze s fotografijami zunanjosti poštnega nabiralnika s številnimi režami za več naslovnikov in notranjosti poštni nabiralnik ni v izključni oblasti dolžnika, da bi mu lahko naložili popolno krivdo za stanje nabiralnika in za morebitne napake pri vročanju.
Osrednjo trditev o skrivanju pošte utemeljeno ponavlja v pritožbi in če bi se izkazala za resnično, sklep o izvršbi s predlogom ni bil vročen dolžniku, kljub morebiti pravilnemu delu poštnega delavca.
Predlog za obnovo je nepopoln, kadar v njem ni jasnih in razločno opredeljenih trditev, ki bi v celoti napolnjevale vsebino kateregakoli zakonitega obnovitvenega razloga iz 394. člena ZPP.
Ker pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da v predlogu ni zatrjeval nobenih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi sodišče plačilo sodne takse lahko odložilo za dalj časa, neutemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je plačilo preostanka sodne takse vezalo na 24 mesecev po pravnomočnosti sklepa o odlogu plačila sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063252
OZ člen 131, 134, 179. ZPP člen 154, 154/2.
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - poseg v osebnostne pravice posameznika - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - pretrpljene duševne bolečine - verbalna žalitev in pljunek - prepričljiva dokazna ocena - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - delni uspeh strank - pobot stroškov
Toženčevo nedopustno ravnanje predstavlja pravno priznano škodo. Pljunek v obraz nedvomno predstavlja poseg v osebnostne pravice tožnika. Prav tako je s spornim dejanjem toženec prizadel čast in dobro ime tožnika.
Pritožnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo stroške pravdnega postopka. Tožnik je delno uspel s tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikov delni uspeh v pravdi 80%, kar pomeni, da je uspeh toženca 20%. Toženec ima zato prav, da bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti tudi njegove stroške in jih upoštevati pri odločitvi o priznanju stroškov.
višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninske potrebe otroka - preživninska zmožnost staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - ugotavljanje dohodka - samozaposlena oseba - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - razporeditev preživninskega bremena - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku - krivdno povzročeni stroški postopka
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Listinski dokazi niso bili potrebni, ker gre za stroške, ki so splošno znani in ne odstopajo od povprečja.
Po presoji pritožbenega sodišča v zvezi z novimi dokazi ni podlage za uporabo 34. člena ZNP-1 že zato, ker niso predlagani v korist oseb iz 6. člena ZNP-1. Z njimi namreč želi pritožnik dokazati, da je dejansko stanje glede prihodkov predlagateljice nepopolno ugotovljeno, posledično pa nepravilno porazdeljeno preživninsko breme.
ZPP člen 481, 481/1-1, 482, 482/2. ObrZ člen 31, 33, 34, 34/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - subjektivni in objektivni kriterij - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - plačilo članarine - civilnopravno razmerje
V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je tožeča stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno-podjetniške zbornice, ki je posebna oseba javnega prava.
Gre za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče, zato v obravnavanem primeru tudi po objektivnem kriteriju ne gre za gospodarski spor.
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi predkaznovanosti obtoženca tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljeno napravilo sklep o obtoženčevem negativnem odnosu do spoštovanja pravnih norm in pravnega reda naše države
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061927
KZ-1 člen 74, 75, 205, 205/1, 205/1-1.
vlom - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - biološke sledi - velika tatvina - primerjava DNK sledi - grajanje dokazne ocene - ogled kraja kaznivega dejanja - sostorilstvo
Sodišče prve stopnje je svoje zaključke, da je obdolženec bil tisti, ki je izvršil obravnavano kaznivo dejanje, utemeljeno oprlo na ugotovitve policistov, ki so opravili ogled kaznivega dejanja in na kraju storitve kaznivega dejanja našli montirno železo, s katerim je bilo vlomljeno v skladišče bencinskega servisa, in na katerem je nato bila po izsledkih NFL najdena prevladujoča biološka sled, ki brez dvoma pripada obdolžencu. Čeprav drži, da so bile na orodju najdene sledi več oseb, pa zagovornik ugotovitve NFL neutemeljeno kritizira, saj ni mogoče prezreti, da so bile obdolženčeve sledi vendarle količinsko prevladujoče, preostale sledi pa tako šibke, da jih NFL v svojih zaključnih ugotovitvah ni upošteval. V poročilu so namreč pojasnili, da je pri preostalih sledeh šlo le za šibke signale alelov, medtem ko so bile obdolženčeve sledi prevladujoče. Ob upoštevanju navedenega tako zagovornik dejstvu, da so bile na montirnem železu najdene sledi več oseb, pripisuje preveliko težo.
Dunajska konvencija o konzularnih odnosih (1963) člen 5, 5-f.. ZZK-1 člen 34, 38.. ZN člen 64.. ZMZPP člen 1, 115.
vknjižba lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overjen podpis - overjen podpis pooblastitelja - overitev podpisa pri konzularnem predstavništvu
Za primer, če zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen (34. člen ZZK-1). Navedeno določbo je treba razlagati upoštevaje njen namen v povezavi s stvarnopravnimi pravili, ki urejajo obličnost razpolagalnega posla v pravnem prometu z nepremičninami in z relevantnimi strogimi določbami Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) o overitvah podpisov.
sklenitev pogodbe - sprememba pogodbe - soglasje strank - enostranska izjava volje - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - splošni pogoji poslovanja - objava splošnih poslovnih pogojev - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet
Tako za sklenitev pogodbe kot za njeno spremembo ali prenehanje morata stranki doseči soglasje. Zato drži pritožbeno stališče, da je e-sporočilo tožnice z dne 1. 4. 2021, v katerem obvešča toženca, da bo podaljšanje storitve izvedla šele po prejemu plačila ponudbe, zavajujoče, saj z njim vzbuja dvom glede veljavnosti pogodbe, ki sta jo stranki sklenili na podlagi ponudbe A2. Ker pa ena stranka z izjavo svoje volje drugi stranki obstoječe pogodbe ne more spremeniti, to obvestilo (z dne 1. 4. 2021) nima pravnih učinkov. Enostranska izjava volje namreč po našem pravu, razen kadar gre za javno obljubo nagrade ali za vrednostne papirje, ne zavezuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061220
ZIZ člen 272. SPZ člen 32. ZPP člen 184.
motenje posesti - posest stanovanja - začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - vrnitev nepremičnine v posest - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - nov predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - sodno varstvo posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe - obseg sodnega varstva posesti - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - izselitev iz stanovanja - sprememba tožbe - dovoljenost dokaznega sredstva
Sodišče prve stopnje je ponoven predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz dveh razlogov. Presodilo je, da je tožnik zamudil subjektivni 30 dnevni rok za postavitev tožbenega zahtevka iz naslova motenja na način, da se je toženec iz stanovanja dolžan izseliti, zato tudi ni izkazan temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe s takšno vsebino, to je verjetnost terjatve. V nadaljevanju je sodišče navedlo tudi vsebinske razloge za zavrnitev predloga, ko je po oceni izvedenih dokazov zaključilo, da tožniki niso z verjetnostjo izkazali toženčeve opustitve soposesti stanovanja, v katerem je bival zadnja štiri leta, zato z vrnitvijo vanj posesti tožnikov tudi ni motil.
Ker pravdni postopek posebej ne ureja uporabe dokazov, pridobljenih na nedovoljen način, mora sodišče v vsakem primeru opraviti tehtanje njihove dopustnosti v luči pravice do dokazovanja in teže kršitve pravice do zasebnosti. To je sodišče v izpodbijanem sklepu opravilo in pravilno presodilo, da bistveni dokaz, na katerem je zgolj posnetek stanovanja in toženčev vstop, ni pridobljen na nedovoljen način, pri ostalih dokazih pa so se stranke snemanja zavedale in je tudi druga tožnica snemala toženca, zato je prednost upravičeno dalo toženčevi pravici do izvedbe dokaza.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 383b, 384, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - bolezen dolžnika - izostanek z naroka - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - opravičljiv razlog za izostanek - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Iz odpustnega pisma Splošne bolnišnice z dne 4. 3. 2022 je razvidno, da je bil dolžnik hospitaliziran dne 2. 3. 2022 ob 20.00 uri, odpuščen pa 4. 3. 2022 ob 15.00 uri. Iz vsebine odpustnega pisma izhaja, da je bila bolezen, zaradi katere je bil hospitaliziran, nenadna in nepredvidljiva ter je dolžniku onemogočala prihod na narok dne 3. 3. 2022, ki se je začel ob 9.30 uri.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnika nista podala nobenih konkretnih pripomb zoper odgovor cenilca na njune pripombe zoper cenitveno poročilo, zato je pravilno pojasnilo, da cenilca ni bilo potrebno zaslišati.
Ker dolžnika šele v pritožbi konkretizirano nasprotujeta odgovorom sodnega cenilca na njune pripombe zoper cenitveno poročilo, odgovorom sodnega cenilca pa nista konkretizirano nasprotovala, sodišče prve stopnje utemeljeno ni zaslišalo sodnega cenilca. Ob obrazloženem ni podana pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.