OZ člen 138, 200, 204, 270, 270/1, 270/2, 323, 325, 325/2. SPZ člen 137, 137/1.
kreditna pogodba - plačilo kredita - izpolnitev pogodbe - mladoletna oseba - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - zastavna pravica - novacija - prenovitev obveznosti - poslovodstvo brez naročila - skrajna sila - neupravičena pridobitev
Tožnik je z opustitvijo unovčenja zastavljenih investicijskih kuponov tožencev v januarju 2010 izčrpal svoje upravičenje, da se zapadle obveznosti po kreditnih pogodbah iz leta 2008 poplačajo v breme tožencev, zaradi česar je tudi ta obveznost tožencev v januarju 2010 prenehala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061006
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1.
oprostilna sodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - razveljavitev prvostopenjske sodbe - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni kaznivo dejanje - dejanje ni dokazano
Obdolženi je bil na podlagi sprejete dokazne ocene po izreku sodbe oproščen po 3. točki 358. člena ZKP, ker torej ni dokazano, da je storil očitano mu kaznivo dejanje. Vendar pa je iz obrazložitve razbrati, da zaključki sodišča prve stopnje o razlogih za izrek oprostilne sodbe temeljijo tako na v dokaznem postopku izvedenih dokazih, kot tudi na nadaljnjem polemiziranju, da dejanje, ki je obdolženemu očitano, po zakonu ni kaznivo dejanje. Navedeno pomeni, da se torej hkrati zatrjuje, da obdolženi očitanega kaznivega dejanja ni storil, kot tudi, da dejanje ni kaznivo dejanje, kar pa je samo s seboj v nasprotju.
ZD člen 163. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 208, 208/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - reševanje predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sklep o prekinitvi postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do sodelovanja v postopku - dedičevi dediči - določitev kroga dedičev - sodna praksa - sprememba sklepa
Odločitev sodišča, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, temveč bo postopek prekinilo, ni absolutna diskrecijska pravica.
Sodna praksa je primere, ko je dedič po pokojnem živ ob uvedbi dedovanja, umre pa pred koncem zapuščinskega postopka, rešila tako, da na mesto umrlega dediča, ki je preživel zapustnika, stopijo njegovi dediči, ki jih sodišče ugotovi.
ZZ člen 1, 3, 3/1, 4, 4/1, 49, 49/1, 49/2. ZGD-1 člen 4, 4/1, 106, 106/1. ZS člen 3, 3/2. OZ člen 14, 333, 1001, 1001/2.
javni zavod - izstop ustanovitelja - pravna praznina - analogna uporaba zakona - odpoved družbene pogodbe - izstop iz zavoda
Tudi po oceni sodišča druge stopnje je v zvezi z zaključkom, katere predpise gre uporabiti v zvezi z dopustnostjo izstopa soustanovitelja iz zavoda, pravno odločilna presoja njegove zakonsko predpisane (so)odgovornosti za obveznosti zavoda iz drugega odstavka 49. člena ZZ, ki obstaja, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. V zvezi s tem je v Odloku (prvi odstavek 40. člena) določeno, da soustanovitelji zavoda odgovarjajo za obveznosti muzeja omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidena v proračunih ustanoviteljic za financiranje dejavnosti muzeja v tekočem letu. Zakonsko predpisana odgovornost soustanoviteljev torej z Odlokom ni izključena, kar brez dvoma dopušča presojo podobnosti javnega zavoda z družbo societetnega tipa - z d.n.o. in ne z družbo korporativnega tipa - z d.o.o., pri kateri družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo v nobenem primeru, niti subsidiarno.
ZZ v zvezi z izstopom posameznega ustanovitelja iz zavoda ne določa smiselne uporabe ZGD-1 niti smiselne uporabe OZ, a bi bili po mnenju že omenjenega pravnega teoretika v zgoraj citiranem prispevku določeni instituti ob uporabi splošnega merila za zapolnjevanje pravnih praznin (drugi odstavek 3. člena ZS) uporabni za problematiko izstopa ustanovitelja iz zavoda. Gre za institut družbene pogodbe (v skladu s 14. členom OZ se pravila OZ o pogodbah uporabljajo tudi za druge pravne posle, in sicer tako za druge vrste obligacijskih pravnih poslov, kot tudi za pravne posle drugih podpanog civilnega prava), katere značilnosti (prizadevanje za dosego skupnega namena, določen obvezen prispevek družbenika, dolžnost zvestobe družbe, ki gre v smeri upoštevanja in prizadevanja za skupni interes družbe) je mogoče aplicirati na zavode, v katerih se medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljev uredijo s pogodbo. Po mnenju citiranega pravnega teoretika velja za primer izstopa družbenika iz zavoda, ki ni urejen niti z ZZ niti z aktom o ustanovitvi, uporabiti določbe o družbeni pogodbi iz OZ. Prenehanju razmerja med družbeniki na podlagi enostranske izjave volje je namenjen institut odpovedi pogodbe (1001. člen OZ). Ker so zavodi običajno ustanovljeni za nedoločen čas, je zanje bistvena določba drugega odstavka 1001. člena OZ, ki govori o odpovedi pogodbe, sklenjene za nedoločen čas. Določba 1001. člena OZ je lex specialis glede na določbo 333. člena OZ (odpoved trajnega dolžniškega razmerja), zato odpoved pogodbe ne učinkuje že z njeno vročitvijo. Sta pa določbi 1001. in 333. člena OZ obvezni, zato mora biti odpoved vročena drugi strani (drugim ustanoviteljem) in se ne sme dati ob neprimernem času. Pravica do odpovedi ima pravno naravo oblikovalne pravice, učinkuje že z enostransko izjavo volje in zanjo ni potrebna sodna intervencija. Pravice do odpovedi tudi ni mogoče omejiti oziroma se ji ni mogoče vnaprej odreči, takšna določba bi bila nična. Po mnenju pravne teorije takšna prepoved omejevanja izstopa velja tudi za področje zavodov, pri čemer odpoved pogodbe s strani ustanovitelja zavoda ni razlog za njegovo prenehanje (razlogi za prenehanje zavoda so izrecno določeni v 54. členu ZZ, med njimi ni odpovedi pogodbe).
S takšnim stališčem pravne teorije sodišče druge stopnje soglaša, saj je tožnica kot soustanoviteljica zavoda s Sklepom posegla (prav) v razmerja med njo in ostalimi ustanovitelji, le - ta pa so urejena s Pogodbo, ki ima prej omenjene značilnosti družbene pogodbe (ustanovitev zavoda za dosego skupnega cilja, za kar ustanovitelji v sorazmernem deležu prispevajo določena denarna sredstva, medsebojne pravice in obveznosti pa uredijo s pogodbo).
vročitev plačilnega naloga za sodno takso - neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - domneva umika pritožbe
Ker tožena stranka kljub pravilno vročenem plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, le te ni plačala, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, da se pritožba šteje za umaknjeno.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - nujna zadeva - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
V obravnavani zadevi, ki teče na podlagi predloga upnice za zavarovanje njene denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini (243. člen ZIZ), gre za zadevo zavarovanja, zadeve zavarovanja pa so v 5. točki tretjega odstavka 83. člena ZS izrecno opredeljene kot nujne zadeve, v katerih na podlagi drugega odstavka 83. člena ZS procesni roki tudi v času poletnega poslovanja sodišča (tj. med 15. julijem in 15. avgustom) tečejo in zanje ne velja ureditev v zvezi s prekinitvijo teka procesnih rokov, določena v četrtem odstavku 83. člena ZS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061965
OZ člen 45, 46, 49, 86, 94. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-15.
kreditna pogodba - dolgoročno posojilo - povišanje obrestne mere - aneks k pogodbi - izsiljevanje - pogodba kot materialno pravo - inštitut ničnosti in izpodbojnosti - napake volje - grožnja in sila - zahtevek za razveljavitev pogodbe - prekoračenje trditvene podlage - kršitev pravice do izjave - načelo iura novit curia
Sodišče prve stopnje je kršilo določilo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je ugotovilo dejstva, ki jih nobena izmed strank ni zatrjevala ter ji s tem kršila pravico do izjave, saj se ni mogla izjaviti o dejstvih, katera je sodišče prve stopnje štelo kot odločilna za ugoditev zahtevku in ki so v evidentnem nasprotju s samimi trditvami strank, ki jih je sodišče prve stopnje tudi samo povzelo v uvodnih navedbah strank v sodbi in je s tem kršilo tudi 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev, da je tožena stranka neupravičeno povišala obrestno mero tožeči stranki in v zvezi s tem prisodilo plačilo v I. točki izreka izpodbijane sodbe, utemeljilo na podlagi dejstev, ki jih je samo ugotovilo, brez da bi jih stranki zatrjevali.
Sodišče je tisto, ki pozna pravo, vendar je glede uporabe pogodbenega prava tako teorija kot usklajena sodna praksa jasna, in sicer da je sodišče vezano na uporabo tistih pogodbenih določil, katera so del trditvene podlage strank.
V primeru, ko naj bi šlo za grožnjo ali silo pri izjavi volje, ni mogoče govoriti o ničnosti pravnega posla, pač pa o njegovi izpodbojnosti in je potrebno postaviti zahtevek na razveljavitev pogodbe (kar je tožnica kot podrejen zahtevek tudi postavila, pa ga je sodišče prve stopnje zavrnilo) in ne zahtevka za ugotovitev ničnosti.
nedovoljen vstop v rs - prekršek neznatnega pomena - pogoj PCT - subjektivne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - prepoved reformatio in peius
Storilec državne meje izven mejnega prehoda ni prestopil zaradi dogajanja ali stanja, na katerega ni imel vpliva, ampak zato, ker v času sprejetih ukrepov zaradi epidemije Covid-19 ni izpolnjeval pogoja PCT, česar pa zaradi njegovih osebnih prepričanj, ker se z ukrepi ni strinjal, ni mogoče šteti kot subjektivnih okoliščin takšne narave, ki delajo storjeni prekršek posebno lahek.
URS člen 22, 25. ZKP člen 118, 118/1, 120, 120/2. Konvencija, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (2000) člen 5, 5/1.
vročanje v tujino - osebna vročitev - nadomestna vročitev - pravočasnost pritožbe - enako varstvo pravic - pravica do pravnega sredstva
Za presojo pravočasnosti pritožbe zoper sodbo je odločilno, ali se je in če se je, kdaj se je obsojenec s sodbo, ki je bila vročena njegovi zunajzakonski partnerici oziroma ženi, dejansko seznanil, saj bi mu šele od tega dne začel teči 30-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sodbo.
najemna pogodba - prevzem nepremičnine - primopredajni zapisnik - stranka pogodbe - pričakovalna pravica - zahtevek na vrnitev
Zapisnik o nekem dogodku ni nepristen ali neverodostojen zaradi tega, ker je sestavljen, zapisan in podpisan kasneje, po dogodku, ki ga dokumentira. Nasprotno, gre za dokaj običajno prakso, saj se v številnih poslovnih in neposlovnih situacijah zapisnik sestavlja in podpisuje naknadno. Zapisnik je neverodostojen ali antidatiran, če zaznamuje dogodek, ki se takrat, ko naj bi se zgodil, v resnici ni zgodil, če torej izkazuje lažna dejstva in lažne podatke.
Vstop pridobitelja v pravice in obveznosti najemodajalca pa je predmet njunega medsebojnega razmerja, t.j. razmerja med starim in novim lastnikom, s katerim se najemniku ni treba ukvarjati. Seveda se mu mora novi lastnik naznaniti (ali ga o tem obvesti stari lastnik), vendar to ne pomeni, da najemnik rešuje vprašanje trenutka prenosa lastninske pravice med obema (stari in novi lastnik se lahko povsem neodvisno od trenutka pridobitve lastninske pravice drugače dogovorita glede trenutka vstopa v najemno razmerje).
Najemodajalec gostinskega lokala ima legitimen interes, da je njegov najemnik urejen in stabilen, kar pri pravni osebi vključuje tudi urejena in stabilna razmerja v njeni notranji strukturi. Neurejenost, medsebojni konflikti v poslovnem partnerju ogrožajo tudi njegov položaj in nemoteno izvajanje njune medsebojne pogodbe. Ni nepomembno, da je šlo v primeru tožeče stranke za enoosebno družbo z enim družbenikom in enim direktorjem, torej za družbo z izrazito osebno komponento, ki nima mehanizmov za razreševanje in saniranje notranjih konfliktov, kot jih imajo večje družbe z razvejano organizacijsko strukturo, ki za razliko od teh družb, ki razvijejo lasten poslovni in organizacijski modul in živijo lastno osamosvojeno življenje, niso več kot en sam posameznik ali pa vsota dveh.
ZST-1 člen 10, 10/3. ZIZ člen 29b, 29b/5, 40c, 40c/1. URS člen 23, 23/1, 25, 146.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - ugovor se šteje za umaknjen - neplačilo sodne takse - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - izključna krajevna pristojnost
Glede na to, da je bil dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravnomočno zavržen, hkrati pa za dolžnika tudi ne veljajo taksne oprostitve na podlagi zakona iz 10. člena ZST-1, se kot pravilno izkaže stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Ob dejstvu, da dolžnik v roku, določenem s plačilnim nalogom, takse ni plačal, pa je pravilna in s petim odstavkom 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ skladna odločitev sodišča prve stopnje, da se ugovor dolžnika šteje za umaknjen.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev odpusta obveznosti - poslovodja direktor družbe - brezplačno opravljanje dela - odpoved premoženjski pravici
Dolžnik brezplačno opravlja funkcijo direktorja kar v treh tujih podjetjih in za tak način poslovanja ni nikoli pridobil soglasja sodišča (kot bi ga moral po 3. alineji 2. točke prvega odstavka 386 člena ZFPPIPP, saj se brez soglasja sodišča dolžnik ne sme odpovedati premoženjskim pravicam). Kot je opozorilo sodišče prve stopnje, že dejstvo, da je dolžnik v registru naveden kot direktor, samo po sebi prinaša odgovornosti dolžnika kot direktorja in bi že zato bil upravičen do nagrade. Ker si je ni zagotovil, se je odpovedal premoženjskopravni pravici.
Za odločitev pa je predvsem pomembno to, da dolžnik ni trdil, da bi podal (vsaj) odstopno izjavo s položaja direktorja teh družb v sodnem registru, kar bi od njega terjalo minimalni napor. Morda drži pritožbena navedba, da je direktorska funkcija zaenkrat le mrtva črka na papirju, višje sodišče pa ocenjuje, da je za odločitev v zadevi pomembno predvsem to, kar je poudarilo že sodišče prve stopnje, da dolžnik ni z ničemer dokazal, da je karkoli storil v smeri odstopa z direktorske funkcije (in to v daljšem časovnem obdobju: od začetka postopka odpusta obveznosti (od 14.7.2020 do sedaj)) in to ne glede na to, da ga je na to opozarjal upnik v svojih ugovorih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061397
ZPP člen 81, 81/5, 100, 205. ODZ paragraf 1206. ZPVAS člen 2, 8, 8/2. ZAgrS člen 1.
smrt stranke med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - prenosljivost pravice - prevzem pravde - dedovanje - pravno in procesno nasledstvo - pravica do dedovanja - pravno razmerje - ustavitev postopka - agrarna skupnost - sprejem v članstvo - članstvo v agrarni skupnosti - pogoji za sprejem v članstvo - družba civilnega prava - societas - pogodba civilnega prava - dedovanje članskih deležev - dedovanje premoženjske pravice v naravi - subjektivna sprememba tožbe - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe
Pritožnik je dedič pokojnega tožnika. Gre za univerzalnega pravnega naslednika. Vendar pa to ne pomeni, da so nanj prešle prav vse sestavine zapustnikovega premoženja. Tiste pravice in obveznosti, ki tudi za časa življenja niso bile prenosljive ali so bile vezane na osebo zapustnika, niso bile predmet dedovanja.
Pokojni tožnik je v tem postopku uveljavljal pravico, ki ni podedljiva in na njegovega dediča ni prešla. Postopka zato z njim ni mogoče nadaljevati, saj do procesnega nasledstva ni prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00062049
ZVPot člen 23, 24, 24/1. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 8. ZST-1 člen 12, 12/1, 12b, 12b/1.
kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - kredit v CHF - valutno tveganje - bančno poslovanje - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - omejitev pogodbene avtonomije - načelo socialne države - varstvo šibkejše stranke - varstvo potrošnikov - socialna funkcija lastnine - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - valutna klavzula - novacija - zmotna uporaba materialnega prava - predlog stranke za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Zmotno je materialnopravno izhodišče, ki ne upošteva, da iz 24. člena ZVPot izhaja izključevalno (alternativno) naštevanje predpostavk: za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, zadostuje ugotovitev obstoja ene od predpostavk, naštetih v citirani določbi. To omogoča, da so tudi jasna določila, vsiljena s strani močnejše pogodbene stranke, glede poštenosti presojana z namenom uravnotežiti potrošnikov podrejeni položaj.
Dejansko stanje, ki se tiče izpolnitve pojasnilne dolžnosti toženke, je pomembno z materialnopravnega vidika presoje dobre vere in nepoštenosti toženke.
Možnost konverzije je za presojo znatnega neravnotežja nerelevantna.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev
Čeprav odpadejo vse odločitve sodišča, pa zakon takšne izjeme, ko sodišče dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev šteje kot končni dodatni seznam preizkušenih terjatev, ne dopušča. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 249, 350, 360, 360/1, 365, 365/1, 365/1-3, 366. ZSICT člen 45.
izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - zamuda - znižanje nagrade - plačilo nagrade za opravljeno delo - objektivni pogoj - vrnitev zadeve v nov postopek
Objektivni pogoj za plačilo nagrade in stroškov je torej, da je strokovna organizacija opravila delo, ki ji je bilo naloženo s sklepom sodišča; bistveno je, ali je opravila naloge, ki jih je določilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 11. 11. 2021 in odgovorila na vsa zastavljena vprašanja.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Iz povzetih ugotovitev tako jasno in nedvoumno izhaja, da pritožbeno izpodbijana odločitev temelji na napačno zavedenem datumu pridobitve storilkinega vozniškega dovoljenja v evidenci kazenskih točk v cestnem prometu, saj storilka ni imela statusa ″voznice začetnice″, kar se je ugotovilo s popravo označitve storilkinega statusa.
SPZ člen 10, 43, 43/2, 49, 105, 105/4, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZPP člen 190. ZZK-1 člen 8, 9, 150.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - posebni skupni deli v etažni lastnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - odtujitev nepremičnine med pravdo - javna dražba
Tožnik pridobitve lastninske pravice na spornih kletnih prostorih ni izkazal ne na pravno poslovni podlagi ne na podlagi zakona s priposestvovanjem.