prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - socialni razlog - kazenske točke v cestnem prometu
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v okviru katerega sodišče zgolj ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot jih predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 tj. ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, za prekrške storjene v obdobju dveh let izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - razpolaganje dediča z zapuščino - denarna sredstva na bančnem računu
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 213. člena ZD, ko je pravico pritožnika, ki trdi, da v zapuščino spadajo tudi denarna sredstva, dvignjena z računa zapustnice pred njeno smrtjo, štelo za manj verjetno, in zato njega napotilo na pravdo. Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. V kolikor so denarna sredstva z zapustnikovega računa dvignjena še v času njegovega življenja in torej zapustnik v trenutku smrti tega premoženja ni več imel, mora (praviloma) tisti, ki trdi, da to premoženje kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna.
ZDR-1 člen 22, 22/2, 31, 31/1, 31/1-13, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/1.. Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljalca energetskih naprav (2015) člen 15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zakonitost odpovedi - neuspešno opravljeno poskusno delo - izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta
Veljavnost dogovora o poskusnem delu ni vezana na določitev poskusnega dela v splošnem aktu delodajalca. Bistveno je, da je poskusno delo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi (trinajsta alineja prvega odstavka 31. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 125. člena ZDR-1), kar v predmetni zadevi tudi je (v 2. in 3. členu odpovedane pogodbe o zaposlitvi).
Toženka od tožnika ni pričakovala samostojnega obvladovanja in upravljanja kotla, pričakovala pa je osvojitev osnovnejših opravil ter samoiniciativnost oziroma željo po nadaljnjem usposabljanju. Komisija je ocenila, da se tožnik ni dovolj hitro usposobil niti za osnovnejša opravila, poleg tega pa je ocenila tožnikov odnos do dela in sodelavcev za neustrezen.
Ob obrazloženem manjku naveznih okoliščin obdolženca na Republiko Slovenijo, ob tem, ko je tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno sklepanje, da se je obdolženi tu nahajal le zaradi izvršitve kaznivega dejanja (kar vse pritožbeno ni prerekano), pritožnik ne more računati na uspeh z izpostavljanjem posameznih okoliščin begosumnosti, ki so sicer upoštevane v pritožbeno izpodbijanem sklepu v luči vseh drugih okoliščin.
ZPP člen 249, 350, 360, 360/1, 365, 365/1, 365/1-3, 366. ZSICT člen 45.
izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - zamuda - znižanje nagrade - plačilo nagrade za opravljeno delo - objektivni pogoj - vrnitev zadeve v nov postopek
Objektivni pogoj za plačilo nagrade in stroškov je torej, da je strokovna organizacija opravila delo, ki ji je bilo naloženo s sklepom sodišča; bistveno je, ali je opravila naloge, ki jih je določilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 11. 11. 2021 in odgovorila na vsa zastavljena vprašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00062049
ZVPot člen 23, 24, 24/1. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 8. ZST-1 člen 12, 12/1, 12b, 12b/1.
kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - kredit v CHF - valutno tveganje - bančno poslovanje - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - omejitev pogodbene avtonomije - načelo socialne države - varstvo šibkejše stranke - varstvo potrošnikov - socialna funkcija lastnine - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - valutna klavzula - novacija - zmotna uporaba materialnega prava - predlog stranke za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Zmotno je materialnopravno izhodišče, ki ne upošteva, da iz 24. člena ZVPot izhaja izključevalno (alternativno) naštevanje predpostavk: za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, zadostuje ugotovitev obstoja ene od predpostavk, naštetih v citirani določbi. To omogoča, da so tudi jasna določila, vsiljena s strani močnejše pogodbene stranke, glede poštenosti presojana z namenom uravnotežiti potrošnikov podrejeni položaj.
Dejansko stanje, ki se tiče izpolnitve pojasnilne dolžnosti toženke, je pomembno z materialnopravnega vidika presoje dobre vere in nepoštenosti toženke.
Možnost konverzije je za presojo znatnega neravnotežja nerelevantna.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev
Čeprav odpadejo vse odločitve sodišča, pa zakon takšne izjeme, ko sodišče dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev šteje kot končni dodatni seznam preizkušenih terjatev, ne dopušča. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00061109
KZ-1 člen 86, 86/8, 220, 220/1.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialni povratnik - nadaljevano kaznivo dejanje - skrb za dom in družino - zdravstveno stanje - finančno stanje - povrnitev škode
V konkretnem primeru na strani obsojenca niso podane takšne okoliščine, ki bi opravičevale alternativno prestajanje kazni.
ZPP člen 286, 286/3, 286/4.. ZDR-1 člen 32, 40, 40/1, 170, 170/2, 170/4.. ZST-1 člen 3, 3/2.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - povračilo stroškov izobraževanja - konkurenčna klavzula - posebna znanja - odpoved terjatvi - zapadlost terjatve - nasprotna tožba - neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prepozen dokazni predlog - pogoj nekrivde
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da toženec ni prekršil konkurenčne klavzule. Pravilno je izhajalo iz tega, da je delo voznika tovornih vozil v osnovi podobno in da je toženec pri tožniku pridobil samo dodatno znanje in izkušnje za prevoz vozil z avtotransporterjem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da usposabljanje za delo voznika tovornega vozila - avtotransporterja pomeni izobraževanje v smislu drugega odstavka 170. člena ZDR-1, katerega je bil tožnik tožencu dolžan zagotoviti in tudi nositi stroške v zvezi z njim, kot je določeno v četrtem odstavku 170. člena ZDR-1. Pravica do kritja stroškov izobraževanja je zakonska pravica delavca, glede katere velja določba 32. člena ZDR-1, ki določa neveljavnost določil pogodbe o zaposlitvi, če so ta v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00061670
SPZ člen 9, 10, 214, 224.. ZPP člen 8.. ZTLR člen 51, 54, 54/1.. ZZK-1 člen 8, 8/1.
priposestvovanje služnostne pravice - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - celovita dokazna ocena
Tožena stranka ne zatrjuje pridobitve služnostne pravice na podlagi pravnega posla, na podlagi katerega se služnostna pravica pridobi šele z vknjižbo v zemljiško knjigo, temveč na podlagi zakona, to je s priposestvovanjem, pri katerem se je v skladu s 54. členom ZTLR služnost pridobila na podlagi zakona po preteku v zakonu predpisane 20 letne priposestvovalne dobe.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je opredeljeno tako v 10. členu SPZ, kot tudi v 8. členu Zakona o zemljiški knjigi, ni pa absolutno, pač pa pri poslovnih pridobitvah varuje le poštenega pridobitelja, torej tistega, ki je v dobri veri, pri čemer se slednja domneva (9. člen SPZ). V dobri veri je tisti, ki ne ve oziroma mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiško knjigo ni točno, pri čemer je okoliščine, ki zanikajo dobro vero, treba presojati glede na okoliščine posameznega primera. Oseba, ki so ji te okoliščine znane, se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati, seveda pa je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri.
sodba o kaznovalnem nalogu - zanikanje storitve kaznivega dejanja - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu
Obdolženi v pritožbi navaja, da očitanega mu kaznivega dejanja ni storil, vendar to ne more biti predmet obravnave te pritožbe in bo lahko pritožnik takšne pritožbene navedbe uveljavljal v nadaljnjih fazah kazenskega postopka. V obravnavani zadevi bo namreč sodišče prve stopnje glede na to, da je sodbo o kaznovalnem nalogu razveljavilo, razpisalo glavno obravnavo (člen 439 do 443.a ZKP).
splošni skupni del - posebni skupni del - preoblikovanje posameznega dela v posebni skupni del stavbe - vključena lastninska pravica - sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine - razpolagalni pravni posel - imetnik vključene lastninske pravice
Z lastninsko pravico na nepremičnini lahko pravno učinkovito razpolaga samo njen imetnik. S samostojno lastninsko pravico lahko pravno učinkovito razpolaga oseba, v korist katere je vknjižena lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet razpolaganja. Z vključeno lastninsko pravico pa lahko pravno učinkovito razpolagajo samo skupaj vse osebe, ki so vknjižene kot lastnice nepremičnin – imetnice vključene lastninske pravice. Pravni posel o preoblikovanju lastninske pravice mora vsebovati izjavo o preoblikovanju lastninske pravice (način razpolaganja) in dovolilo za vknjižbo novih imetnikov osnovnega položaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061397
ZPP člen 81, 81/5, 100, 205. ODZ paragraf 1206. ZPVAS člen 2, 8, 8/2. ZAgrS člen 1.
smrt stranke med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - prenosljivost pravice - prevzem pravde - dedovanje - pravno in procesno nasledstvo - pravica do dedovanja - pravno razmerje - ustavitev postopka - agrarna skupnost - sprejem v članstvo - članstvo v agrarni skupnosti - pogoji za sprejem v članstvo - družba civilnega prava - societas - pogodba civilnega prava - dedovanje članskih deležev - dedovanje premoženjske pravice v naravi - subjektivna sprememba tožbe - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe
Pritožnik je dedič pokojnega tožnika. Gre za univerzalnega pravnega naslednika. Vendar pa to ne pomeni, da so nanj prešle prav vse sestavine zapustnikovega premoženja. Tiste pravice in obveznosti, ki tudi za časa življenja niso bile prenosljive ali so bile vezane na osebo zapustnika, niso bile predmet dedovanja.
Pokojni tožnik je v tem postopku uveljavljal pravico, ki ni podedljiva in na njegovega dediča ni prešla. Postopka zato z njim ni mogoče nadaljevati, saj do procesnega nasledstva ni prišlo.
regulacijska začasna odredba - varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - vzgoja in varstvo otroka - način izvajanja stikov - preživljanje otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Bistvo t.i. regulacijskih začasnih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
Že v upnikovih navedbah je podano le predvidevanje o ravnanjih, s katerimi naj bi sodedič kršil začasno odredbo. Nič drugega ne izhaja niti iz pisnih izjav oseb, ki sta bili predlagani kot priči. Upoštevaje zaključek sodišča, da iz indicev, ki jih je navedel upnik, ne izhaja sklep o kršitvi začasne odredbe, je odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov, predlaganih v zvezi s temi indici, pravilna.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, ki enačijo obseg lastninskih upravičenj sodediča kot skupnega lastnika zapuščine in obseg prepovedi iz začasne odredbe. V izreku začasne odredbe je navedeno, da se dedičema prepoveduje izvajanje gradbenih in obrtniških del in vsakršne druge posege v nepremičnino. Pomensko odprto besedno zvezo o vsakršnih drugih posegih je sodišče pravilno zamejilo s primerljivostjo "drugih" posegov z gradbenimi in obrtniškimi deli in ob upoštevanju namena začasne odredbe, ki je v zavarovanju zapuščine. S tem ni poseglo v druga pritožnikova lastninska upravičenja glede stvari iz zapuščine, katerih varstvo lahko uveljavlja prek drugih institutov, ki jih ima na razpolago tako v zapuščinskem kot v drugih postopkih.
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožeča stranka pozvana k predložitvi podatkov o zadevi, iz katerih bodo izhajala dejstva in okoliščine, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, ter da naj svoj predlog podpiše. Ocena sodišča prve stopnje, da je pritožničina prošnja za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse nepopolna, je bila torej pravilna.
nepravdni postopek - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posebni deli stavbe - skupni del stavbe - pritožbene novote - pravna narava dela stavbe v etažni lastnini - bolj verjetna pravica
Zgolj dolgoletna neuporaba spornega hodnika – podesta s strani lastnikov stanovanja št. 11 ne more spremeniti pravne narave posebnega skupnega dela, (pisno) soglasje vseh treh etažnih lastnikov za preoblikovanje posebnega skupnega dela pa ni bilo niti zatrjevano, zato se šteje kot bolj verjetno (v smislu 24. člena ZVEtL-1), da je sporni hodnik – podest posebni skupni del, ki (še vedno) pripada vsem trem stanovanjem (posamezni deli št. 8, 9 in 11).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060930
OZ člen 8, 8/1, 28, 28/1, 46, 46/2. ZPP člen 451.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - avans - plačilo avansa - ara - sprejem ponudbe - predujem kot predplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - delni odstop od pogodbe - ara in odstopnina - nesporazum (disenz) - neopravičljiva zmota
Zmotno je materialno pravno naziranje pritožbe, da plačilo avansa velja za sprejem ponudbe in da izvajalec ne more enostransko zahtevati plačila avansa. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pravilno pojasnilo razliko med avansom in aro. Avans (slovensko predplačilo ali predujem) pomeni izjemo od načela vzajemnosti izpolnitev, saj je bistvo avansa v tem, da ga mora ena stranka plačati, še preden druga stranka začne s svojo izpolnitvijo. Plačilo avansa sicer lahko velja kot konkludenten sprejem ponudbe, vendar to ni bistvo avansa. Dogovor, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da mora toženec v okviru že sklenjene podjemne pogodbe plačati avans, je v skladu z načelom pogodbene avtonomije strank.
izvršba na nepremičnino - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - rok za vložitev predloga - pričetek teka roka - iztek roka
Za odločitev je bistveno, da rok ne teče nazaj, ampak naprej. 20-dnevni rok tako izteče na dan dražbe in ne na dan začetka 20-dnevnega obdobja, v katerem ni več mogoče vložiti predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine. Rok v obravnavani situaciji torej ni iztekel na soboto, 22. 10., ampak bo iztekel na dan dražbe. Namen določbe četrtega odstavka 178. člena ZIZ je, da znotraj 20 dni pred dnevom dražbe ni več mogoče predlagati ponovne ugotovitve vrednosti. 20-dnevni rok zato 20 dni pred javno dražbo šele prične teči, s tem, ko pa začne teči, pa predloga ni več mogoče vložiti, zaradi česar je izpodbijana odločitev pravilna.
negatorna tožba - dokazi in dokazovanje - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - nepopolno dejansko stanje
Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z ogledom na kraju samem, ker ni pojasnilo v sodbi, zakaj tega dokaza ni izvedlo, na zadnjem naroku pa je na opomin tožene stranke zapisalo, da bo to pojasnjeno v sodbi, gre za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je pravočasno predlagala ta dokaz in pojasnila, kaj s tem dokazom dokazuje.