potrebni stroški postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tretja pripravljalna vloga, ki je bila vložena na naroku dne 20. 6. 2022, ni bila potrebna, saj bi tožnica lahko te navedbe dala na naroku oziroma v drugi pripravljalni vlogi, ki se nanaša na izvedensko mnenje in tožbeni zahtevek naveden v tretji pripravljalni vlogi. Utemeljeno se pritožba ne strinja tudi s tem, da je sodišče prve stopnje za drugo pripravljalno vlogo tožnici priznalo 225 točk. Glede na vsebino in obseg je drugo pripravljalno vlogo mogoče šteti za kratek dopis.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061035
ZKP člen 358, 364, 364/7, 372, 372-1, 392, 392/1. KZ-1 člen 34, 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1.
velika tatvina - poskus kaznivega dejanja velike tatvine - dejanje ni kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - naklep - protipravna prilastitev tuje premične stvari
V konkretnem primeru se obdolžencu očita poskus kaznivega dejanja velike tatvine in v takšnih primerih, zlasti ko gre za nedokončan poskus in ko storilec kaznivo dejanje zanika, kot je to primer v obravnavani zadevi, sodišče zgolj na podlagi indicev s posrednim sklepanjem ugotovi vsebino storilčevega naklepa oziroma njegovo subjektivno usmerjenost proti določenemu cilju. Državna tožilka ima zato prav, da je v takšnih primerih natančna opredelitev predmeta napada praktično nemogoča ter neživljenjska in v skladu z uveljavljeno sodno prakso tudi nepotrebna. Tako je po presoji višjega sodišča v tem primeru zahtevi po določnosti opisa zadoščeno že s tem, ko je v opisu navedeno, da je obdolženec pri vlomu v zaprti prostor imel v naklepu, da si protipravno prilasti tujo premično stvar, pa čeprav je to navedeno le v abstraktnem delu opisa. Vrhovno sodišče je namreč v več svojih odločbah podalo jasno stališče, da v primerih, ko izrek obtožbe vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa dejanja predstavljata celoto in zato ni potrebno, da se za konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej če so dovolj konkretizirani že v abstraktnem delu. Tako lahko v posameznih primerih pojmi zakonskega besedila prevzamejo vlogo dejstev, ker posameznega znaka ni smiselno konkretizirati ali ker je to včasih celo nemogoče. Bistveno je, da je treba oba dela opisa vedno vrednotiti v vzajemni povezavi, zaradi česar je po presoji višjega sodišča v konkretnem primeru predmet velike tatvine v opisu obtožbe zatrjevan in konkretiziran dovolj določno, da omogoča pravno presojo obsojenčevega ravnanja tako v objektivnem kot v subjektivnem pogledu.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - spremenjene okoliščine - tožba za zvišanje preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - dolžnost preživljanja - stroški bivanja - nadstandardne potrebe
Glede na to, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, nasprotni udeleženec utemeljeno opozarja, da je višina preživnine sorazmerno povezana s preživninskimi zmožnostmi staršev. Višje kot so te, več potreb (tudi nadstandardnih) otroka sta starša dolžna pokriti. Glede na zmožnosti staršev predlagateljice od njiju ni mogoče pričakovati, da bosta ob možnosti bivanja v dijaškem domu plačevala višji znesek najemnega stanovanja.
OZ člen 190. ZGD-1 člen 263, 505, 505-9. ZPP člen 3, 3/3, 81, 277, 318, 318/1, 318/1-4, 318/2, 318/3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14.
skrbnost in odgovornost poslovodje - neupravičena pridobitev - sklep skupščine o vložitvi tožbe - posebni zastopnik za vložitev tožbe - vročitev tožbe v odgovor - nevložitev odgovora na tožbo - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - zavrnilna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčnost tožbe - rok za odpravo nesklepčnosti tožbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - afirmativna litiskontestacija - domneva priznanja tožbenih trditev - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pooblastilo za vložitev tožbe - procesna legitimacija - procesna predpostavka - obstoj procesne predpostavke
Sodišče prve stopnje v okviru presoje sklepčnosti, tj. presoje, ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ne bi smelo ugotavljati, ali je zatrjevano dejstvo, da je bil na skupščini sprejet sklep z vsebino, ki izhaja iz 6. točke te obrazložitve, resnično ali ne, oziroma ali je navedeni sklep veljaven ali ne. Po sistemu afirmativne litiskontestacije se namreč vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove trditve, na katere opira svoj zahtevek. Zakon sodišču v zvezi s presojo sklepčnosti ne nalaga, da po uradni dolžnosti pridobiva podatke, na podlagi katerih bi lahko ugotavljalo (ne)izkazanost zatrjevanih dejstev. Za presojo nesklepčnosti zato niso potrebne nikakršne poizvedbe, saj gre le za preizkus pravilnosti operacije pravnega silogizma, ki je vsebovana v tožbi. V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/1, 117/2, 117/3.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz navedb toženca ne izhaja, da iz upravičenih razlogov ni mogel pravočasno vložiti odgovora na pritožbo zoper v tem postopku izdano zamudno sodbo, je pravilna.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da v konkretnih okoliščinah brezplačne rabe mansarde last zapustnika, ki jo je uporabljal brezplačno toženec z družino, ni mogoče šteti kot darilo po 29. členu ZD, ki bi se tožencu kot zakonitemu dediču vštelo v dedni delež.
ZPIZ-2 člen 126, 126/2, 183, 183/1.. ZDSS-1 člen 81, 81/3.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost - neprava obnova postopka
V spornem primeru ni šlo za pridobitev novih pravic na podlagi spremenjene invalidnosti, temveč zgolj za razširitev stvarnih razbremenitev v okviru že priznane pravice do premestitve. Kljub temu, da delodajalec tožnici ni zagotovil drugega dela z dodatnimi razbremenitvami, pa tožnici tožena stranka ne bi smela ustaviti izplačevanja nadomestila za invalidnost.
OZ člen 6, 45, 46, 49, 83, 86, 94, 319.. ZPP člen 212, 337, 337/1.
ničnost sporazuma - odpravnina - odpoved pravici - zaslišanje stranke - pritožbene novote
Ker je tožničina terjatev iz naslova odpravnine zapadla v plačilo 13. 6. 2017, je tožnica 19. 6. 2017 lahko podala veljavno izjavo o odpustu dolga toženki iz naslova dolgovane odpravnine.
Vsebina izjave o odpustu dolga z dne 19. 6. 2017 je jasna in nedvoumna, zato niso relevantne pritožbene navedbe, da je bila tožnica kot delavka šibkejša stranka ter da naj bi bila ta izjava napisana po naročilu in nareku toženke (83. člen OZ).
Zavarovane osebe lahko pravice iz zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le na način in v postopkih, kot so določeni z zakonom. Ker se je tožnik odločil izstopiti iz sistema javne mreže zdravstvenih storitev v sistem zasebnega zdravstva, je dolžan storitev plačati sam. Povračilo stroškov zavarovancem za opravljeno zdravstveno storitev je predvidena izjemoma, le v primeru nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči.
Ob tem, ko v preteklosti obdolženi ni spoštoval izrečenih ukrepov prepovedi približevanja, na podlagi česar je tudi po sodbi drugostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu pravilen zaključek, da odreditev milejšega ukrepa, ki terja sodelovanje obdolženca, ne pride v poštev.
ZUP člen 260, 260-1.. ZPIZ-2 člen 29, 42, 52, 52/1, 53, 183.
pravica do vdovske pokojnine - obnova postopka - neizpolnjevanje pogojev
Pogoji na strani umrlega zavarovanca, to je pokojnega tožničinega moža, niso bili izpolnjeni in tožnica kot vdova umrlega zavarovanca po prvem odstavku 52. člena ZPIZ-2 že samo iz tega razloga ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine morajo biti namreč poleg pogojev na strani vdove (53. člen ZPIZ-2) izpolnjeni tudi pogoji na strani umrlega (52. člen ZPIZ-2), teh pa tožničin mož v konkretnem primeru ne izpolnjuje.
DZ člen 7, 7/4, 137, 137/3, 189. URS člen 22. ZPP člen 226, 226/2.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - varstvo koristi otroka - neizvedba dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave
Ko se določa preživnina za otroka, ki se na podlagi 189. člena DZ določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, je potrebno upoštevati načelo otrokove koristi. To pomeni, da je treba tudi pridobitne zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine skrbno in celovito ugotoviti ter pri tem vse navedbe in predloge strank vzeti na znanje, pretehtati njihovo relevantnost in se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeliti, izvesti relevantne predlagane dokaze in zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti.
Nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga strankam ne omogoča polnega vsebinskega dialoga s sodiščem prve stopnje in ogroža tudi pravico do pritožbe. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeli. Navedena pravica mora biti spoštovana v vseh fazah postopka.
zavrženje napovedi pritožbe - rok za napoved pritožbe - zamuda roka - fikcija vročitve
Pritožnica bi bila lahko glede zamujenega roka za napoved pritožbe zoper sodbo z dne 8. 4. 2022 uspešna, v kolikor bi izkazala utemeljenost oziroma razloge za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica s takšnim predlogom ni bila uspešna, kar je razvidno iz sklepa z dne 20. 9. 2022, s katerim je sodišče odločilo o tožničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 29. 5. 2022.
pravica do invalidske pokojnine - III. kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Ni nobenega dvoma, da gre pri tožniku za stanje po artroskopiji na obeh ramenskih sklepih zaradi sindroma rotatornih manšet, ki nima za posledico popolne izgube delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Pri njem je še nadalje podana preostala delovna zmožnost, saj je poln delovni čas sposoben opravljati druga ustrezna del v okviru svojega poklica s stvarnimi omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.
sodba na podlagi pripoznave - povod za tožbo - stroški postopka
Toženec da povod za tožbo takrat, ko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija. V zvezi z ravnanjem toženca, ki se na prejete listine ni odzval, je bilo takšno sklepanje tožnice utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00060846
ZPŠOIRSP člen 11, 11/1, 12, 12/1, 13, 13/6. OZ člen 179, 299. ZPP člen 154, 154/2.
osebnostne pravice - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - poseg v družinsko življenje - krog sorodnikov osebe - bivanje v tujini - osebna izkaznica - zakonske zamudne obresti - prepoved anatocizma - odločba o stroških postopka - odmera stroškov postopka - delni uspeh v pravdi - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Posebna okoliščina je bila pri tožniku ta, da ni mogel potovati k družini, na katero je zelo navezan, to so bile tete, bratranci in sestrične v Avstriji in na Nizozemskem. Nemožnost druženja z družinskimi člani je brez dvoma poseg v posameznikovo družinsko življenje, ki ga je treba obravnavati v kontekstu njegovih osebnostnih pravic.
Odločitev o stroških postopka je pravilna. Tožnik je moral zato, da je dosegel pravično zadoščenje zaradi toženkinega protipravnega ravnanja, najprej sprožiti upravni postopek, nato še sodni postopek. Sporna sta bila tako temelj kot višina, pri čemer je tožnik glede temelja v celoti uspel, glede višine pa tožniku ni mogoče šteti v škodo, da je postavil pretiran tožbeni zahtevek, saj je v času vložitve tožbe sodna praksa glede tega, kakšna je pravična denarna odškodnina za tovrstno škodo, šele nastajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063159
SPZ člen 215, 215/1. OZ člen 352, 352/3. ZNP člen 146. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - razmerje inter partes - pravno priznana premoženjska škoda - stroški postopka - stroški pravnega zastopanja - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje poslovne odškodninske terjatve - določljivost obsega škode - začetek teka zastaralnega roka pri odškodninski terjatvi - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - razlogi za razveljavitev sodbe - kasatorično pooblastilo
Skladno z zakonom in s sodno prakso poslovna odškodninska terjatev zastara v roku 5 let, začne pa teči prvi dan po dnevu, ko je imel oškodovanec pravico terjati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti, vendar ne prej, kot je imel možnost izvedeti za škodo. Pritožbeno sodišče sledi razlogom sodišča prve stopnje, da sta tožnika najpozneje s pravnomočnostjo sodbe vedela, da jima lastniki sosednjega zemljišča ne bodo dali služnosti prostega dostopa. Tožnikoma je bila takrat kršitev pogodbene obveznosti znana. Prav tako so pravilni zaključki sodišča, da so bili tožnikoma s pravnomočnostjo sodbe zagotovo znani vsi stroški zastopanja, ki so jima nastali v postopku.
Za začetek teka zastaralnega roka se ne zahteva vedenje o točni višini in obsegu škode, temveč zadošča vedenje o okoliščinah, ki omogočajo, da je škoda določljiva. Tožnika sta 8. 12. 2009 vložila predlog za dovolitev nujne poti in predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je vodil pod opr. št. N 34/2009, ter sta glede na določbo 146. člena ZNP (sedaj 179. člena ZNP-1), po katerem stroške v postopku za določitev nujne poti krije predlagatelj, nedvomno vedela za okoliščine, na podlagi katerih bi lahko določila škodo iz naslova zastopanja v nepravdnem in izvršilnem postopku. Tožnika bi lahko škodo pravočasno ocenila, saj je bila glede na zgornje razloge predvidljiva in pričakovana.
Pritožbi pa je pritrditi, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da gre v primeru stroškov zastopanja nastalih v nadaljevanju nepravdnega in izvršilnih postopkov po 18. 10. 2014 za sukcesivno nastajajočo škodo. Pritožbeno sodišče meni, da pri opisanih stroških ne moremo govoriti o ponavljajočih se istovrstnih škodah, saj tožnika nista mogla predvideti ali bosta z nepravdnim postopkom opr. št. N 34/2009 uspela ali ne oziroma povedano drugače, nista mogla predvideti, da bo zadeva na višjem sodišču razveljavljena, vrnjena v ponovno odločanje pod opr. št. N 7/2018.
Po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP mora sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo vselej preizkusiti po uradni dolžnosti, ali je podana kršitev določb kazenskega postopka, med drugim tudi po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Na podlagi te določbe mora preizkusiti, ali se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati oziroma na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Ker je bila v konkretni zadevi izdana oprostilna sodba zaradi nedokazanosti obtožbenih očitkov, se izpodbijana sodba, sicer neposredno, ne opira na nezakonite dokaze, pač pa se je nanj oprla obtožba in sedaj tudi vložena pritožba.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - namestitev v psihiatrično bolnišnico - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje - oseba z duševno motnjo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določitev začasnega nadomestnega zavoda v ZDZdr ni predvidena. Zato tudi podaljšanje take namestitve v zakonu ni izrecno predvideno. Pravna izhodišča za začasno nadomestno namestitev je izoblikovalo Ustavno sodišče v odločbi U-I-477/18-19, Up-93/18-37 ter v nadaljevanju tudi Vrhovno sodišče RS v odločbah II Ips 51/2019 in II Ips 71/2019. Z njima je Vrhovno sodišče odstopilo od dotedanje sodne prakse, ki prostorske stiske socialnovarstvenih zavodov ni štela za pravnorelevanten odklonitveni razlog za sprejem osebe z duševno motnjo. Opozorilo je na ustavnopravno vrednotenje vseh kolidirajočih vrednot in pravic v zvezi s tem ter na ustavno vzdržno in hkrati ustavno nujno razlago določb ZDZdr. Ob ugotovitvi, da je utemeljen odvzem prostosti osebi z duševno motnjo, pri kateri akutno bolnišnično zdravljenje ni (več) potrebno, in ob ugotovljeni prezasedenosti ustreznih socialnovarstvenih zavodov, je treba ZDZdr razlagati tako, da se lahko odredi začasna namestitev osebe v druge – primerljive zavode, med drugim tudi v psihiatrične bolnišnice, tako da bodo (začasno) zavarovane dobrine, ki jih ščiti 39. člen ZDZdr. Enaka izhodišča je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati tudi v primeru, ko se pokaže potreba po podaljšanju začasne nadomestne namestitve.