Prvi odstavek 141. člena ZPP določa, da vročevalec v takem primeru pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na registriranem naslovu; šteje se, da je vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, na kar je treba naslovnika posebej opozoriti, in sicer vročevalec na vročilnici in na pisanju navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše. Glede na navedeno zakonsko določilo torej ne zadostuje, da vročevalec vse to zapiše le na vročilnico, ki se vrne sodišču, temveč mora vse to zapisati tudi na pisanje, ki ga v predalčniku pusti naslovniku. Iz fotokopije kuverte, ki jo je pooblaščenka tožeče stranke priložila k pritožbi, je razvidno, da kuverta, v kateri je bilo sodno pisanje, ne vsebuje ničesar od z zakonom predpisanega. Ne vsebuje ne vzroka, zakaj je bilo pisanje puščeno v predalčniku, ne dneva, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, ne podpisa vročevalca. S tem je bila izpodbita domneva o pravilni vročitvi iz prvega odstavka 141. člena ZPP.
OZ člen 190. ZGD-1 člen 263, 505, 505-9. ZPP člen 3, 3/3, 81, 277, 318, 318/1, 318/1-4, 318/2, 318/3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14.
skrbnost in odgovornost poslovodje - neupravičena pridobitev - sklep skupščine o vložitvi tožbe - posebni zastopnik za vložitev tožbe - vročitev tožbe v odgovor - nevložitev odgovora na tožbo - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - zavrnilna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčnost tožbe - rok za odpravo nesklepčnosti tožbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - afirmativna litiskontestacija - domneva priznanja tožbenih trditev - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pooblastilo za vložitev tožbe - procesna legitimacija - procesna predpostavka - obstoj procesne predpostavke
Sodišče prve stopnje v okviru presoje sklepčnosti, tj. presoje, ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ne bi smelo ugotavljati, ali je zatrjevano dejstvo, da je bil na skupščini sprejet sklep z vsebino, ki izhaja iz 6. točke te obrazložitve, resnično ali ne, oziroma ali je navedeni sklep veljaven ali ne. Po sistemu afirmativne litiskontestacije se namreč vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove trditve, na katere opira svoj zahtevek. Zakon sodišču v zvezi s presojo sklepčnosti ne nalaga, da po uradni dolžnosti pridobiva podatke, na podlagi katerih bi lahko ugotavljalo (ne)izkazanost zatrjevanih dejstev. Za presojo nesklepčnosti zato niso potrebne nikakršne poizvedbe, saj gre le za preizkus pravilnosti operacije pravnega silogizma, ki je vsebovana v tožbi. V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb.
zavrženje napovedi pritožbe - rok za napoved pritožbe - zamuda roka - fikcija vročitve
Pritožnica bi bila lahko glede zamujenega roka za napoved pritožbe zoper sodbo z dne 8. 4. 2022 uspešna, v kolikor bi izkazala utemeljenost oziroma razloge za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica s takšnim predlogom ni bila uspešna, kar je razvidno iz sklepa z dne 20. 9. 2022, s katerim je sodišče odločilo o tožničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 29. 5. 2022.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - namestitev v psihiatrično bolnišnico - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje - oseba z duševno motnjo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določitev začasnega nadomestnega zavoda v ZDZdr ni predvidena. Zato tudi podaljšanje take namestitve v zakonu ni izrecno predvideno. Pravna izhodišča za začasno nadomestno namestitev je izoblikovalo Ustavno sodišče v odločbi U-I-477/18-19, Up-93/18-37 ter v nadaljevanju tudi Vrhovno sodišče RS v odločbah II Ips 51/2019 in II Ips 71/2019. Z njima je Vrhovno sodišče odstopilo od dotedanje sodne prakse, ki prostorske stiske socialnovarstvenih zavodov ni štela za pravnorelevanten odklonitveni razlog za sprejem osebe z duševno motnjo. Opozorilo je na ustavnopravno vrednotenje vseh kolidirajočih vrednot in pravic v zvezi s tem ter na ustavno vzdržno in hkrati ustavno nujno razlago določb ZDZdr. Ob ugotovitvi, da je utemeljen odvzem prostosti osebi z duševno motnjo, pri kateri akutno bolnišnično zdravljenje ni (več) potrebno, in ob ugotovljeni prezasedenosti ustreznih socialnovarstvenih zavodov, je treba ZDZdr razlagati tako, da se lahko odredi začasna namestitev osebe v druge – primerljive zavode, med drugim tudi v psihiatrične bolnišnice, tako da bodo (začasno) zavarovane dobrine, ki jih ščiti 39. člen ZDZdr. Enaka izhodišča je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati tudi v primeru, ko se pokaže potreba po podaljšanju začasne nadomestne namestitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060836
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115. OZ člen 434. ZPP člen 452, 453.
spor majhne vrednosti - najemnik poslovnega prostora - najemna pogodba - kasneje sklenjena sodna poravnava - presoja dogovora strank - pasivna legitimacija - dejanska trditvena podlaga - prevzem izpolnitve - prevzem dolga - pogodba v korist tretjega - obratovalni stroški - terjatev upravnika
Toženka se je v sodni poravnavi, sklenjeni z lastnico poslovnih prostorov, zavezala poravnati vse neporavnane obveznosti do dobaviteljev in upravnika, ki bodo nastale do njene izselitve, in sicer tudi v primeru, če bodo te naložene v plačilo lastnici. Takšno vsebino dogovora je sodišče pravilno označilo kot prevzem izpolnitve.
potrebni stroški postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tretja pripravljalna vloga, ki je bila vložena na naroku dne 20. 6. 2022, ni bila potrebna, saj bi tožnica lahko te navedbe dala na naroku oziroma v drugi pripravljalni vlogi, ki se nanaša na izvedensko mnenje in tožbeni zahtevek naveden v tretji pripravljalni vlogi. Utemeljeno se pritožba ne strinja tudi s tem, da je sodišče prve stopnje za drugo pripravljalno vlogo tožnici priznalo 225 točk. Glede na vsebino in obseg je drugo pripravljalno vlogo mogoče šteti za kratek dopis.
navadno sosporništvo na pasivni strani - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov
Po določilu prvega odstavka 161. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) krijejo sosporniki stroške po enakih delih, pri čemer sodna praksa to določbo analogno uporablja tudi v primerih sosporništva na pasivni strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00062639
OZ člen 168, 168/1, 168/3, 179, 179/1, 179/2. ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1, 11/2. ZPP člen 154, 154/2, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjska škoda - dokazovanje škode - trditveno in dokazno breme - pavšalna odškodnina - osebne okoliščine - duševne bolečine - izguba na zaslužku - sodna praksa
Tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo za 15 let neugodnosti izbrisa je glede na učinke prepleta vseh negativnih posledic izbrisa (utrpel je izjemno težke psihične posledice) in glede na primerljivo sodno prakso nekoliko prenizka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vročitev odpovedi - zagovor - neupravičen izostanek z dela - COVID-19 - odklonitev testiranja - diskriminacija - osebna okoliščina
Tožnice, ki ni predložila zdravniškega potrdila glede testiranja, toženka z napotitvijo na testiranje iz nosu, ni diskriminatorno obravnavala. V okviru prepovedi diskriminacije zakon (prvi odstavek 6. člena ZDR-1) varuje delavce pred neenako obravnavo glede na primeroma navedene osebne okoliščine, med katere ne sodi odklanjanje testiranja na določen način ob odsotnosti ustrezne medicinske indikacije; odklanjanje testiranja na določen način je osebni pogled na določeno okoliščino in ne (še) prepričanje.
Po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP mora sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo vselej preizkusiti po uradni dolžnosti, ali je podana kršitev določb kazenskega postopka, med drugim tudi po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Na podlagi te določbe mora preizkusiti, ali se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati oziroma na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Ker je bila v konkretni zadevi izdana oprostilna sodba zaradi nedokazanosti obtožbenih očitkov, se izpodbijana sodba, sicer neposredno, ne opira na nezakonite dokaze, pač pa se je nanj oprla obtožba in sedaj tudi vložena pritožba.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izločitvena pravda - odločitev o pravdnih stroških - posebna pravila - pravna podlaga za odločitev - načelo krivde
Prva toženka v pritožbi utemeljeno opozarja na 160. člen ZPP, ki glede pravdnih stroškov določa, da če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvari ne obstajajo pravice drugih, odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. Odločitev sodišča, ki je navedeno določbo spregledalo in odločitev o stroških utemeljilo na 154. členu ZPP (tudi glede razmerja med tožnikom in prvo toženko), je tako delno (glede prve toženke) napačna.
Načelo krivde je dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov. Pojem krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP zajema dejanja v postopku, katerih namen je zavlačevanje postopka. Takšnih okoliščin prva toženka ni zatrjevala, ampak je krivdo tožnika in druge toženke zatrjevala na podlagi dejstva, da nista predhodno uredila premoženjskih razmerij.
DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062641
DZ člen 162, 162/1, 162/1-6, 189.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o preživljanju otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženo preživljanje - brezposelna oseba - iskalec zaposlitve - socialni prejemek - otroški dodatek - zmožnosti preživninskega zavezanca - samostojni podjetnik
Mati je na zavodu za zaposlovanje prijavljena kot iskalka zaposlitve, trenutno še brezposelna in brez dohodkov, zato bi moral znesek za kritje preživljanja otrok prispevati predlagatelj.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - postopek za cenitev in prodajo stvari - javna dražba nepremičnin - sodni cenilec
Po določilu četrtega odstavka 178. člena ZIZ sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine zgolj, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je s strani nasprotnega udeleženca predložena cenitev izvedenca A. A. povsem pavšalna in nikakor ne ustreza kriterijem za ponovno ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine. Če je pritožnik ocenil, da je bil pri prvotni oceni nepremičnine v zmoti, bi moral sodišču predložiti takšno izvedeniško mnenje, iz katerega bi bilo mogoče prepričljivo razbrati, da nepremičnina na trgu dosega bistveno višjo vrednost. Zgolj cenilčeva ocena pravične vrednosti, ki ni podkrepljena z utemeljitvijo, takšnemu standardu ne zadošča.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - psihično nasilje - grožnje
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je postopek po ZPND namenjen varovanju pred nasiljem, v konkretnem primeru psihičnem, ki mora, če naj bo podlaga za izrek ukrepov po ZPND dosegati določeno stopnjo oziroma intenzivnost, pri čemer je treba vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni psihično nasilje, ki ogroža žrtev do takšne mere, da je upravičen izrek ukrepov po ZPND, presojati tudi objektivno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00062963
EZ člen 4., 33., 69., 70.. EZ-1 člen 297, 530.. SZ-1 člen 25.
spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - večstanovanjska stavba - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - pogodbeno razmerje - pogodba o dobavi toplotne energije - skupno odjemno mesto - konkludenten način sklenitve pogodbe
Za presojo pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi z dobavo toplotne energije je treba uporabiti tako zakonske določbe Energetskega zakona, kot tudi splošne akte Agencije za energijo in sistemskih operaterjev distribucije toplote (distributerjev toplote). Gre za specialne pravne predpise na področju energetike, ki so kogentne narave in zavezujejo udeležence pravnih razmerij s področja energetike, torej tako tožečo stranko kot distributerja toplote, kot tudi etažne lastnike večstanovanjske stavbe, ki so odjemalci toplote. Tožeča stranka se zato utemeljeno sklicuje na določbe teh predpisov, ki določajo, da v primeru, ko ni sklenjena pisna pogodba o dobavi toplote, pa odjemalec (skupno odjemno mesto) dejansko odjema toploto, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote (19. člen Splošnih pogojev, 59. člen SON in 530. člen EZ-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062108
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 277, 277/1, 437, 437/1.
poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - tuja stvar - poškodovanje stvari - poškodba vozila - zavrženje obtožnega predloga
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morale biti v opisu kaznivega dejanja konkretizirane poškodbe vrat, saj je vozilo že zaradi snetja vrat šteti za poškodovano in v funkcionalnem pogledu v slabšem stanju kot pred ravnanjem obdolženca.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - krajevna pristojnost - tehten razlog - prenos pristojnosti - pošteno sojenje - nepristranskost in neodvisnost sojenja
Predlagateljica predlaga prenos krajevne pristojnosti na sodišče, ki se nahaja izven območja Višjega sodišča v Mariboru, t.j. Okrajno sodišče v Ljubljani, kar na videz narekuje, da bi moralo o konkretnem predlogu odločiti Vrhovno sodišče Republike Slovenije, vendar pa v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča ni pomembno, da se predlagateljica sama izrecno zavzema za prenos na Okrajno sodišče v Ljubljani. Pri tem je izhajalo, da razlogov za prenos krajevne pristojnosti iz prvega odstavka 35. člena ZKP ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč jih je predlagatelj dolžan v predlogu vsebinsko utemeljiti, česar pa oškodovanka kot tožilka ni storila.
izločitev nedovoljenih dokazov - sum storitve kaznivega dejanja - razlogi za sum - osredotočenost suma - pravni pouk osumljencu - prostovoljna izročitev predmetov - privilegij zoper samoobtožbo - biološke sledi - odvzem bioloških sledi - neogibna potrebnost
Namen odvzema brisa ustne sluznice je identifikacija sledi na določenih predmetih, na katerih so take biološke sledi najdene. Določbe tretjega odstavka 149. člena ZKP ni mogoče razlagati drugače, kot da predvideva tudi kasnejšo analizo sledi, saj zgolj z odvzemom oziroma zavarovanjem bioloških sledi na predmetih, s katerimi je utegnila oseba, kateri se bris jemlje, priti v stik, ni mogoče ugotoviti, čigave so biološke sledi. Poseg je dopusten, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, podana pa mora biti tudi neogibna potrebnost, to je, da je bil odvzem ustne sluznice neogibno potreben za uresničitev namenov, navedenih v prvem odstavku 148. člena ZKP.
Pri oceni neogibne potrebnosti je potrebno izhajati iz dolžnosti, ki jih ZKP nalaga policiji v prvem odstavku 148. člena ZKP, to je, da mora, med drugim, ukreniti vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz. Ker je policija na kraju kaznivega dejanja zavarovala biološke sledi, je v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP morala ukreniti vse potrebno, da se ugotovi čigave so, saj njihovo siceršnje zavarovanje ne bi imelo nobenega smisla, zaradi česar je odvzem brisa ustne sluznice neogibno potreben za uresničitev zbiranja dokazov o kaznivem dejanju, ki ga policiji nalaga sam zakon. Šele v primeru, da policija ne bi našla in zavarovala nobenih sledi, ki bi jih bilo moč prepoznavati oziroma individualizirati z odvzemom brisa, bi bilo moč utemeljeno podvomiti v zakonitost odvzema brisa ustne sluznice, to je jemanjem bioloških vzorcev „na zalogo“, česar pa pritožnica niti ne zatrjuje.
Prostovoljna izročitev predmetov in odvzem brisa ustne sluznice v zvezi z dolžnostjo pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP oziroma privilegijem zoper samoobtožbo nimata enake pravne vsebine. Za odvzem brisa ustne sluznice ni potrebna privolitev osebe, ki se ji vzorec jemlje. Policija sme vzeti bris ne samo tistemu, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, temveč tudi osebam, ki niso osumljenci in za katere je verjetno, da so utegnile priti v stik s predmeti, na katerih so bile sledi odkrite. Ker pri odvzemu brisa sluznice ne gre za prostovoljno dejanje ali ravnanje osumljenca v smislu podajanja izjav oziroma izročitve predmetov, ki bi bilo podvrženo varstvu osumljenčevih pravic v okviru privilegija zoper samoobtožbo, policija pred odvzemom brisa osumljenca ni dolžna poučiti po četrtem odstavku 148. člena ZKP.