Prvi odstavek 141. člena ZPP določa, da vročevalec v takem primeru pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na registriranem naslovu; šteje se, da je vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, na kar je treba naslovnika posebej opozoriti, in sicer vročevalec na vročilnici in na pisanju navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše. Glede na navedeno zakonsko določilo torej ne zadostuje, da vročevalec vse to zapiše le na vročilnico, ki se vrne sodišču, temveč mora vse to zapisati tudi na pisanje, ki ga v predalčniku pusti naslovniku. Iz fotokopije kuverte, ki jo je pooblaščenka tožeče stranke priložila k pritožbi, je razvidno, da kuverta, v kateri je bilo sodno pisanje, ne vsebuje ničesar od z zakonom predpisanega. Ne vsebuje ne vzroka, zakaj je bilo pisanje puščeno v predalčniku, ne dneva, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, ne podpisa vročevalca. S tem je bila izpodbita domneva o pravilni vročitvi iz prvega odstavka 141. člena ZPP.
denarna socialna pomoč - vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomoči
Tožnik je za mesec april prejel znesek 354,25 EUR. Iz podatkov o izplačilih je razvidno, da mu je bil navedeni znesek izplačan 21. 5. 2021. Iz izpodbijane odločbe tožene stranke nadalje izhaja, da je bil tožnik za mesec april 2022 upravičen do zneska v višini 352,31 EUR. V tem primeru je torej nastalo preplačilo v višini 1,94 EUR, ki pa ga je, kot to navaja tožnik, že vrnil toženi stranki. Iz fotokopije dokazila o plačilu izhaja, da je toženi stranki dne 17. 6. 2021 nakazal 10,00 EUR. Tožena stranka pa mu je, kot to tožnik navaja v pritožbi, vrnila znesek 8,06 EUR.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - namestitev v psihiatrično bolnišnico - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje - oseba z duševno motnjo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določitev začasnega nadomestnega zavoda v ZDZdr ni predvidena. Zato tudi podaljšanje take namestitve v zakonu ni izrecno predvideno. Pravna izhodišča za začasno nadomestno namestitev je izoblikovalo Ustavno sodišče v odločbi U-I-477/18-19, Up-93/18-37 ter v nadaljevanju tudi Vrhovno sodišče RS v odločbah II Ips 51/2019 in II Ips 71/2019. Z njima je Vrhovno sodišče odstopilo od dotedanje sodne prakse, ki prostorske stiske socialnovarstvenih zavodov ni štela za pravnorelevanten odklonitveni razlog za sprejem osebe z duševno motnjo. Opozorilo je na ustavnopravno vrednotenje vseh kolidirajočih vrednot in pravic v zvezi s tem ter na ustavno vzdržno in hkrati ustavno nujno razlago določb ZDZdr. Ob ugotovitvi, da je utemeljen odvzem prostosti osebi z duševno motnjo, pri kateri akutno bolnišnično zdravljenje ni (več) potrebno, in ob ugotovljeni prezasedenosti ustreznih socialnovarstvenih zavodov, je treba ZDZdr razlagati tako, da se lahko odredi začasna namestitev osebe v druge – primerljive zavode, med drugim tudi v psihiatrične bolnišnice, tako da bodo (začasno) zavarovane dobrine, ki jih ščiti 39. člen ZDZdr. Enaka izhodišča je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati tudi v primeru, ko se pokaže potreba po podaljšanju začasne nadomestne namestitve.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izločitvena pravda - odločitev o pravdnih stroških - posebna pravila - pravna podlaga za odločitev - načelo krivde
Prva toženka v pritožbi utemeljeno opozarja na 160. člen ZPP, ki glede pravdnih stroškov določa, da če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvari ne obstajajo pravice drugih, odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. Odločitev sodišča, ki je navedeno določbo spregledalo in odločitev o stroških utemeljilo na 154. členu ZPP (tudi glede razmerja med tožnikom in prvo toženko), je tako delno (glede prve toženke) napačna.
Načelo krivde je dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov. Pojem krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP zajema dejanja v postopku, katerih namen je zavlačevanje postopka. Takšnih okoliščin prva toženka ni zatrjevala, ampak je krivdo tožnika in druge toženke zatrjevala na podlagi dejstva, da nista predhodno uredila premoženjskih razmerij.
Po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP mora sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo vselej preizkusiti po uradni dolžnosti, ali je podana kršitev določb kazenskega postopka, med drugim tudi po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Na podlagi te določbe mora preizkusiti, ali se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati oziroma na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Ker je bila v konkretni zadevi izdana oprostilna sodba zaradi nedokazanosti obtožbenih očitkov, se izpodbijana sodba, sicer neposredno, ne opira na nezakonite dokaze, pač pa se je nanj oprla obtožba in sedaj tudi vložena pritožba.
navadno sosporništvo na pasivni strani - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov
Po določilu prvega odstavka 161. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) krijejo sosporniki stroške po enakih delih, pri čemer sodna praksa to določbo analogno uporablja tudi v primerih sosporništva na pasivni strani.
sestavine pogodbe o zaposlitvi - aneks k pogodbi o zaposlitvi - soglasje volj - višina plače
Drži, da med taksativno naštete sestavine pogodbe o zaposlitvi, katerih sprememba zahteva sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ne spada tudi znesek osnovne plače (drugi odstavek 49. člena ZDR-1). Vendar pa to ne pomeni, da je spremembo osnovne plače kot sestavine pogodbe o zaposlitvi mogoče doseči enostransko, v tem primeru neodvisno od volje toženca s sodno intervencijo. Tudi v primeru, če bi se določilo pogodbe o zaposlitvi o znesku osnovne plače spremenilo z aneksom, bi bil ta veljaven le, če bi odražal skupno voljo obeh skleniteljev pogodbe o zaposlitvi.
ZDSS-1 člen 72, 72/1.. ZPP člen 112, 112/1, 346, 346/3.
zavržena tožba - vložitev tožbe pri nepristojnem organu - rok za vložitev tožbe - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje je štelo, da je sodišče tožbo prejelo 8. 7. 2022, torej po izteku roka, zato je tožbo kot prepozno zavrglo. Ob reševanju zadeve v pritožbenem postopku se je odprlo vprašanje, ali je bila tožba sodišču prve stopnje posredovana priporočeno po pošti. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 346. člena ZPP pridobilo poročilo sodišča prve stopnje. Iz tega poročila izhaja, da je bila pošiljka dne 6. 7. 2022 oddana priporočeno na pošto. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožba na sodišče vložena še v okviru zakonsko določenega 30-dnevnega roka.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/1, 117/2, 117/3.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz navedb toženca ne izhaja, da iz upravičenih razlogov ni mogel pravočasno vložiti odgovora na pritožbo zoper v tem postopku izdano zamudno sodbo, je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00060843
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 7, 7/1, 7/2, 11, 11/2. OZ člen 168, 168/1, 168/3, 179. ZPP člen 212, 216.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravica do denarne odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - višina denarne odškodnine - odločanje v upravnem postopku - pavšalna odškodnina - ugotavljanje dejstev v sodnem postopku - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - dokazovanje škode - trditveno in dokazno breme - vzročna zveza - izguba na zaslužku - višina dohodkov - delo na črno - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - odmera denarne odškodnine
Sodišče je tožnici sicer verjelo, da je imela tudi na področju pridobivanja sredstev oz. zaposlitve gotovo tudi zaradi neurejenega statusa določene nevšečnosti, zato je to pravilno upoštevalo v okviru dodatno priznane ji nematerialne škode, kjer se tudi ta segment lahko upošteva pri odmeri enotne oblike (negmotne) škode. Za dodatno povrnitev konkretne materialne škode pa bi morala izkazati konkretne okoliščine, povezane z izbrisom in zatrjevano izgubo dohodka.
Pri odmeri višine denarne odškodnine, ki se določi v sodnem postopku, se denarna odškodnina zmanjša za denarno odškodnino, ki je bila upravičencu predhodno pravnomočno določena v upravnem ali katerem koli drugem postopku. Zakon ne določa, ali gre za materialno ali nematerialno škodo, zato ni podlage za domnevo, da polovico predstavlja prva, polovico pa druga oblika škode. Sodišče je pravilno uporabilo to določbo, ko je od odškodnine, do katere bi bila tožnica po oceni sodišča upravičena, odštelo celotni znesek odškodnine, odmerjene v upravnem postopku.
ZUP člen 260, 260-1.. ZPIZ-2 člen 29, 42, 52, 52/1, 53, 183.
pravica do vdovske pokojnine - obnova postopka - neizpolnjevanje pogojev
Pogoji na strani umrlega zavarovanca, to je pokojnega tožničinega moža, niso bili izpolnjeni in tožnica kot vdova umrlega zavarovanca po prvem odstavku 52. člena ZPIZ-2 že samo iz tega razloga ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine morajo biti namreč poleg pogojev na strani vdove (53. člen ZPIZ-2) izpolnjeni tudi pogoji na strani umrlega (52. člen ZPIZ-2), teh pa tožničin mož v konkretnem primeru ne izpolnjuje.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - krajevna pristojnost - tehten razlog - prenos pristojnosti - pošteno sojenje - nepristranskost in neodvisnost sojenja
Predlagateljica predlaga prenos krajevne pristojnosti na sodišče, ki se nahaja izven območja Višjega sodišča v Mariboru, t.j. Okrajno sodišče v Ljubljani, kar na videz narekuje, da bi moralo o konkretnem predlogu odločiti Vrhovno sodišče Republike Slovenije, vendar pa v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča ni pomembno, da se predlagateljica sama izrecno zavzema za prenos na Okrajno sodišče v Ljubljani. Pri tem je izhajalo, da razlogov za prenos krajevne pristojnosti iz prvega odstavka 35. člena ZKP ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč jih je predlagatelj dolžan v predlogu vsebinsko utemeljiti, česar pa oškodovanka kot tožilka ni storila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00062963
EZ člen 4., 33., 69., 70.. EZ-1 člen 297, 530.. SZ-1 člen 25.
spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - večstanovanjska stavba - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - pogodbeno razmerje - pogodba o dobavi toplotne energije - skupno odjemno mesto - konkludenten način sklenitve pogodbe
Za presojo pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi z dobavo toplotne energije je treba uporabiti tako zakonske določbe Energetskega zakona, kot tudi splošne akte Agencije za energijo in sistemskih operaterjev distribucije toplote (distributerjev toplote). Gre za specialne pravne predpise na področju energetike, ki so kogentne narave in zavezujejo udeležence pravnih razmerij s področja energetike, torej tako tožečo stranko kot distributerja toplote, kot tudi etažne lastnike večstanovanjske stavbe, ki so odjemalci toplote. Tožeča stranka se zato utemeljeno sklicuje na določbe teh predpisov, ki določajo, da v primeru, ko ni sklenjena pisna pogodba o dobavi toplote, pa odjemalec (skupno odjemno mesto) dejansko odjema toploto, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote (19. člen Splošnih pogojev, 59. člen SON in 530. člen EZ-1).
DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062641
DZ člen 162, 162/1, 162/1-6, 189.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o preživljanju otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženo preživljanje - brezposelna oseba - iskalec zaposlitve - socialni prejemek - otroški dodatek - zmožnosti preživninskega zavezanca - samostojni podjetnik
Mati je na zavodu za zaposlovanje prijavljena kot iskalka zaposlitve, trenutno še brezposelna in brez dohodkov, zato bi moral znesek za kritje preživljanja otrok prispevati predlagatelj.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - postopek za cenitev in prodajo stvari - javna dražba nepremičnin - sodni cenilec
Po določilu četrtega odstavka 178. člena ZIZ sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine zgolj, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je s strani nasprotnega udeleženca predložena cenitev izvedenca A. A. povsem pavšalna in nikakor ne ustreza kriterijem za ponovno ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine. Če je pritožnik ocenil, da je bil pri prvotni oceni nepremičnine v zmoti, bi moral sodišču predložiti takšno izvedeniško mnenje, iz katerega bi bilo mogoče prepričljivo razbrati, da nepremičnina na trgu dosega bistveno višjo vrednost. Zgolj cenilčeva ocena pravične vrednosti, ki ni podkrepljena z utemeljitvijo, takšnemu standardu ne zadošča.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - psihično nasilje - grožnje
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je postopek po ZPND namenjen varovanju pred nasiljem, v konkretnem primeru psihičnem, ki mora, če naj bo podlaga za izrek ukrepov po ZPND dosegati določeno stopnjo oziroma intenzivnost, pri čemer je treba vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni psihično nasilje, ki ogroža žrtev do takšne mere, da je upravičen izrek ukrepov po ZPND, presojati tudi objektivno.
izločitev nedovoljenih dokazov - sum storitve kaznivega dejanja - razlogi za sum - osredotočenost suma - pravni pouk osumljencu - prostovoljna izročitev predmetov - privilegij zoper samoobtožbo - biološke sledi - odvzem bioloških sledi - neogibna potrebnost
Namen odvzema brisa ustne sluznice je identifikacija sledi na določenih predmetih, na katerih so take biološke sledi najdene. Določbe tretjega odstavka 149. člena ZKP ni mogoče razlagati drugače, kot da predvideva tudi kasnejšo analizo sledi, saj zgolj z odvzemom oziroma zavarovanjem bioloških sledi na predmetih, s katerimi je utegnila oseba, kateri se bris jemlje, priti v stik, ni mogoče ugotoviti, čigave so biološke sledi. Poseg je dopusten, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, podana pa mora biti tudi neogibna potrebnost, to je, da je bil odvzem ustne sluznice neogibno potreben za uresničitev namenov, navedenih v prvem odstavku 148. člena ZKP.
Pri oceni neogibne potrebnosti je potrebno izhajati iz dolžnosti, ki jih ZKP nalaga policiji v prvem odstavku 148. člena ZKP, to je, da mora, med drugim, ukreniti vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz. Ker je policija na kraju kaznivega dejanja zavarovala biološke sledi, je v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP morala ukreniti vse potrebno, da se ugotovi čigave so, saj njihovo siceršnje zavarovanje ne bi imelo nobenega smisla, zaradi česar je odvzem brisa ustne sluznice neogibno potreben za uresničitev zbiranja dokazov o kaznivem dejanju, ki ga policiji nalaga sam zakon. Šele v primeru, da policija ne bi našla in zavarovala nobenih sledi, ki bi jih bilo moč prepoznavati oziroma individualizirati z odvzemom brisa, bi bilo moč utemeljeno podvomiti v zakonitost odvzema brisa ustne sluznice, to je jemanjem bioloških vzorcev „na zalogo“, česar pa pritožnica niti ne zatrjuje.
Prostovoljna izročitev predmetov in odvzem brisa ustne sluznice v zvezi z dolžnostjo pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP oziroma privilegijem zoper samoobtožbo nimata enake pravne vsebine. Za odvzem brisa ustne sluznice ni potrebna privolitev osebe, ki se ji vzorec jemlje. Policija sme vzeti bris ne samo tistemu, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, temveč tudi osebam, ki niso osumljenci in za katere je verjetno, da so utegnile priti v stik s predmeti, na katerih so bile sledi odkrite. Ker pri odvzemu brisa sluznice ne gre za prostovoljno dejanje ali ravnanje osumljenca v smislu podajanja izjav oziroma izročitve predmetov, ki bi bilo podvrženo varstvu osumljenčevih pravic v okviru privilegija zoper samoobtožbo, policija pred odvzemom brisa osumljenca ni dolžna poučiti po četrtem odstavku 148. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062108
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 277, 277/1, 437, 437/1.
poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - tuja stvar - poškodovanje stvari - poškodba vozila - zavrženje obtožnega predloga
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morale biti v opisu kaznivega dejanja konkretizirane poškodbe vrat, saj je vozilo že zaradi snetja vrat šteti za poškodovano in v funkcionalnem pogledu v slabšem stanju kot pred ravnanjem obdolženca.