ZDZdr člen 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 38/1, 39, 41, 41/1, 41/2, 47.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - mnenje izvedenca - zdravstveni pregled - pregled zdravstvene dokumentacije - izvedensko mnenje - stroški in nagrada izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled listin - pregled dodatne dokumentacije - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - ustno podajanje izvedenskega mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zahtevnost mnenja
Po določilu petega odstavka 62. člena ZDZdr izvedenec ob obisku zadržano osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek. Izvedenec mora torej pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika. Da te postavke ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot je to storilo sodišče prve stopnje, izhaja tudi iz določila petega odstavka istega člena, po katerem je izvedenec do plačila za pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja upravičen že, če na narok pristopi, pa je ta preložen, in to poleg nadomestila za čakanje na narok in povračila stroškov prihoda, ne da bi izkazoval samostojno dodatno pripravo na podajanje mnenja. Gre torej za nagrado izvedencu za udeležbo na naroku in ustno podajanje predhodno že izoblikovanega mnenja, na kar kaže tudi sorazmerno nizka vrednost te nagrade (38 EUR), ki je neodvisna od zahtevnosti mnenja.
Razbrati je, da ima obdolženčevega zagovornica v mislih kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Vendar s pritožbo ni mogoče soglašati. Navedene kršitve so namreč podane, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, torej o tistih dejstvih, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora sodišče navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 38/1-1, 39, 41, 41/1, 41/2, 47. ZDZdr člen 61, 61/2, 62, 62/5.
duševna bolezen - izvedenec psihiatrične stroke - stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - stroški nepravdnega postopka - stroški in nagrada sodnega izvedenca - izvedensko mnenje - sodna ocena izvedenskega mnenja - ustno in pisno izvedensko mnenje - študij spisa - zahtevnost izvedenskega mnenja - medicinska dokumentacija - pregled zdravstvene dokumentacije
Izvedenec ob obisku zadržano osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek. Izvedenec mora torej pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja.
predlog za taksno oprostitev - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - denarna sredstva - prihodki - razpoložljiva kratkoročna sredstva - nemožnost unovčitve premoženja - trditveno in dokazno breme - pomanjkanje trditev - prezadolženost družbe - obseg premoženja - višina taksne obveznosti - pravni interes za pritožbo - dopustnost pritožbe
Pri presoji zmožnosti plačila sodne takse niso odločilni le prihodki stranke, pač pa tudi razpoložljiva kratkoročna sredstva, torej tista, ki se lahko v denarna preoblikujejo v času, krajšem od enega leta, na predlagatelju taksne oprostitve pa je trditveno in dokazno breme, da njegovega premoženja ni mogoče vnovčiti takoj za plačilo sodne takse v celotni višini v enkratnem znesku in v roku 15 dni.
Prezadolženost pritožnice, na katero se sklicuje in ki predstavlja stanje dolgoročne plačilne nesposobnosti in s tem stanje insolventnosti, ni sam po sebi zadosten razlog za taksno oprostitev, kot to zmotno meni pritožnica, sicer bi že sam zakon za vse tiste taksne zavezance, zoper katere je v teku stečajni postopek, določil taksno oprostitev, pa je ni.
Za presojo utemeljenosti taksne oprostitve je bistvenega pomena obseg premoženja taksnega zavezanca v razmerju do višine taksne obveznosti. Trditveno in dokazno breme, da to premoženje predlagatelj taksne oprostitve v celoti nujno potrebuje za svoje tekoče poslovanje, ki bi bilo brez teh sredstev ogroženo, je torej na predlagateljici, ki pa ga pritožnica ni zmogla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO
VSL00061428
SPZ člen 68. ZPP člen 188, 188/2, 325. ZVO-1 člen 149.
obvezna gospodarska občinska javna služba - plačilo komunalnih storitev - pravna podlaga - poslovni prostor - oddaja v najem - pasivna legitimacija - lastnik nepremičnin - bremena skupne stvari - delni umik tožbe - nasprotovanje umiku - predlog za dopolnitev sodbe - dopolnilna sodba - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe - stečaj tožene stranke
Ker je tožena stranka pritožbo zoper sodbo vložila izven roka za izdajo dopolnilne sodbe iz 325. člena ZPP, njenih pritožbenih navedb, da sodišče z izpodbijano sodbo ni odločilo o vseh zahtevkih tožeče stranke, ni mogoče šteti kot morebitni predlog za izdajo dopolnilne sodbe, saj je z njimi tožena stranka prepozna.
Pravna podlaga za plačilo v obravnavani zadevi ni pogodbena, temveč temelji na dejstvu, da je tožena stranka lastnica nepremičnine, v zvezi s katero so nastali stroški, ki jih vtožuje tožeča stranka kot izvajalka gospodarske javne službe. Račun ni pravna podlaga za plačilo.
68. člen SPZ, ki določa, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev. Omenjena določba ne ureja zgolj notranjih razmerij med solastniki oziroma, da bi se določba nanašala le na stroške, ki nastajajo iz naslova skupnih delov in naprav, kot skuša to uveljaviti pritožba, temveč prvenstveno pove, da je za plačilo teh stroškov zavezan solastnik (in ne nemara kakšna druga oseba, npr. najemnik). Nič drugače pa ne more biti, če na nepremičnini obstoji lastninska pravica samo ene osebe, kot je to v obravnavanem primeru.
ZPP člen 154, 154/3, 158, 158/1. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2, 206/3.
odmera pravdnih stroškov - delni umik tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - načelo uspeha v pravdi - razlastitveni postopek - odškodnina zaradi razlastitve
Ko gre za umik tožbe v zvezi z nepremičnino parc. št. 3598, pritožbeno sodišče pritrjuje, da gre za opisano izjemo iz drugega dela prvega odstavka 158. člena ZPP, ko torej tožeča stranka v primeru umika tožbe ni dolžna plačati stroškov toženi stranki: tožena stranka je namreč med pravdo izvedla postopek razlastitve, posledica tega bo odškodnina za razlaščeno nepremičnino. Umik tožbe v zvezi z drugima dvema nepremičninama (parc. št. 3597 in 3599) pa nima direktne povezave z razlastitvijo.
Sodišče lahko naloži v plačilo hipotekarnemu dolžniku le tiste stroške, ki so bili potrebni za konkretno izvršbo na njegovo zastavljeno nepremičnino. To pa niso stroški za izvršbo na premičnine, ki je bila dovoljena le zoper prvodolžnico.
Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina, ki v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Na podlagi četrtega odstavka istega člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar tožena stranka z golim zanikanjem prejema plačilnega naloga ni zmogla tega dokaznega bremena.
Ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje prezrlo izvedensko mnenje v delu, ko izvedenec ni izključil možnosti, da je oškodovanka poleg alkohola zaužila še kaj drugega (zdravila, prepovedane droge), češ da se je oprlo zgolj na splošno podano izjavo izvedenca, da t.i. droge za posilstvo ne spadajo med droge, ki bi se uživale rekreativno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sklep namreč povzelo tudi izvedenčeva pojasnila glede učinkov, do katerih lahko pride z sočasno uporabo nekaterih drog in zaužitjem alkohola, ki lahko ustvarijo pogoje za spolno zlorabo ("blackout", zmedenost, huda omamljenost, nesposobnost ocenitve položaja, povečan libido, nezmožnost koordinacije gibanja), vendar je ob tem jasno poudarilo, da izvedenec na prepovedane droge ne more sklepati z zanesljivostjo.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z dokaznima predlogoma obrazložilo, da je izvedenka psihiatrične stroke izdelala mnenje po pregledu celotnega spisa, pregledu oškodovanke in mladoletnika B.B. ter na podlagi izvedenskega mnenja sodne medicine, kar je po oceni pritožbenega sodišča razvidno tudi iz njene izpovedbe. Pravilno je opozorilo tudi, da natančnih podatkov o zaužitem alkoholu ni, saj niso bile nikomur odvzete telesne tekočine, o sami opitosti pa so priče in mladoletniki povedali šele po več mesecih od dogajanja, ob tem, da so alkohol uživali vsi in ni pričakovati, da bi se natančno spomnili, kdo je koliko spil. Utemeljeno je navedlo, da se glede na podatke sodnega spisa pri oškodovanki ne da zanesljivo ugotoviti njene stopnje alkoholiziranosti, niti vsebnosti prepovedanih drog.
Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da tudi v kolikor bi izvedenka ugotovila zgolj slabše obvladovanje oškodovankinega ravnanja pri slednji, bi to ne pomenilo, da je bila v stanju, zaradi katerega se ne bi mogla upirati. Kakor je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pri kaznivem dejanju spolne zlorabe slabotne osebe bistveno, da oškodovanka zaradi stanja v katerem je, ni možna dajati odpora, iti pa mora za nemoč, vključno s popolno odsotnostjo upora.
Mladoletniki so z ravnanjem, kakor je opisano na 13. in 14. strani izpodbijanega sklepa, izpolnili vse zakonske znake kaznivega dejanja po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 176. člena KZ-1, pri čemer ni potrebno, da bi za omenjene posnetke pridobili kakršnokoli premoženjsko korist, temveč zadošča že njihovo pridobivanje, proizvajanje, razširjanje, uvažanje, izvažanje ali ponujanje teh posnetkov na drugačen način.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065947
KZ-1 člen 45.a, 49, 58, 324, 324/1, 324/1-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - priznanje krivde - kazenska sankcija - izrek pogojne obsodbe - pozitivna prognoza - teža kaznivega dejanja - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Pozitivna prognoza pri storilcu zato ne more biti ključni razlog za izrek sankcije opominjevalne narave, temveč je treba v prvi vrsti upoštevati težo kaznivega dejanja in stopnjo krivde. V zvezi s tem pa pritožnica utemeljeno opozarja na obdolženčevo grobo kršitev cestnoprometnih predpisov, zlati vožnjo pod vplivom alkohola, ki je po statističnih podatkih eden od najbolj pogostih vzrokov za prometne nesreče. Povsem utemeljena pa je tudi njena primerjava s postopkom o prekršku, kjer bi obdolženec bil deležen strožje sankcije kot sedaj v predmetnem, kazenskem postopku.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 127, 129.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 12, 12/1.. ZUP člen 42, 129, 129/1.
nujno zdravljenje - povračilo stroškov - zdravila - dedovanje premoženjske pravice
Tožnica ne uveljavlja zase pravic iz zdravstvenega zavarovanja, temveč uveljavlja povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi zdravljenja zavarovanca v tujini. Kot dedinja po pokojnem zavarovancu uveljavlja izvedeno premoženjsko pravico iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki je v trenutku smrti pokojnega prešla nanjo.
Tožnica uveljavlja pravno korist, ki jo ima kot dedinja po pokojnem zavarovancu, ki je bil v času nujnega zdravljenja upravičen do določenih pravic skladno z veljavnimi predpisi. Omenjeno pa je predmet vsebinske obravnave zadeve, ki pa jo tožena stranka ni opravila.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - trajanje pripora po izreku sodbe - podaljšanje pripora ob izreku sodbe - nepravnomočna kazenska obsodilna sodba
Za vsako fazo kazenskega postopka ZKP vsebuje posebne določbe o odreditvi, podaljšanju in odpravi pripora. Odločanje o priporu v fazi preiskave je urejeno v 202. do 206. členu ZKP, v fazi po vložitvi obtožnice do razglasitve prvostopenjske sodbe v 207. členu ZKP, v fazi po razglasitvi prvostopenjske sodbe v 361. členu ZKP, v fazi odločanja o pritožbi zoper sodbo o glavni stvari pa še v 394. členu in sedmem odstavku 392. člena ZKP. Tako določbe 207. člena ZKP urejajo odločanje o priporu po vloženi obtožnici do izreka sodbe sodišča prve stopnje. Navedena določba nalaga senatu, da mora po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor in izdati sklep, s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor še podani ali pa pripor odpravi. Senat mora torej preizkus opraviti vsakič po preteku dveh mesecev od zadnjega preizkusa, ne glede na to, kdaj je zadnji sklep postal pravnomočen. V tem roku ga mora opraviti tudi, če je bil v vmesnem času predlog za odpravo pripora zavrnjen. Določbe 361. člena ZKP, kot je to že predhodno navedeno, pa urejajo vprašanja odreditve, podaljšanje in odprave pripora po izreku sodbe sodišča prve stopnje. V šestem odstavku 361. člena ZKP je določeno, da sme pripor, ki je bil odrejen ali podaljšan po določbah prejšnjih odstavkov tega člena trajati do nastopa kazni, vendar najdalj do izteka kazni, izrečene v sodbi sodišča prve stopnje.
ZKP torej za razliko od 207. člena v 361. členu ne vsebuje izrecnih določb o tem, da je izvenobravnavni senat tudi brez predloga strank dolžan preizkušati obstoj pripornih razlogov po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu. Določba drugega odstavka 207. člena ZKP o dolžnosti preizkušanja pripora po uradni dolžnosti, se torej nanaša izključno na čas od vložitve obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje. In ne torej tudi na čas od izreka sodba sodišča prve stopnje dalje. Podlaga za podaljšanje pripora (glede obstoja utemeljenega suma) po izreku prvostopenjske sodbe in do njene pravnomočnosti ni več obtožnica, temveč izrečena (nepravnomočna) obsodilna sodba (tako načelno pravno mnenje, občna seja Vrhovnega sodišča RS, 19. 12. 2000, Pravna mnenja 2/2000, stran 7).
pogoji za vpis v sodni register - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - matični postopek
Registrski postopek je izvedbene narave in v njem ne more registrsko sodišče presojati ali je neka odločba, izdana v matičnem postopku, pravilno postala pravnomočna ali ne.
Morebitne nepravilnosti in razloge, da sklep ne bi smel postati pravnomočen, mora udeleženec uveljavljati v matičnem postopku prisilne poravnave nad subjektom vpisa.
ZPIZ-2 člen 13, 13/1, 16, 16/1, 22, 22/1, 22/3, 159, 159/1.. ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 8, 9, 10, 10/2.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavarovanje v tujini
V 7. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je določeno, da za obvezno zavarovanje zaposlenih oseb in oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, velja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere se delo oziroma samostojna dejavnost opravlja, če v 8. ali 9. členu tega sporazuma ni določeno drugače. Skladno z navedeno določbo je torej pri odločanju o lastnosti zavarovanca v Republiki Sloveniji potrebno uporabiti določbe zakonodaje, ki velja v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je v tem primeru pravilno uporabila določbo prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, saj so izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji za vključitev tožnika v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - pravnorelevantna vzročna zveza
Pri presoji o (ne)obstoju vzročne zveze je treba izhajati iz obtoženčevega ravnanja in ugotoviti, ali je to ravnanje vzrok nastali prepovedani posledici. V skladu s pravno teorijo in ustaljeno sodno prakso je prepovedano posledico moč pripisati storilčevemu ravnanju, če je bila objektivno predvidljiva in če so obstajale objektivne možnosti, da njen nastanek prepreči. Vprašanje o vzročni zvezi torej ne pomeni le ugotavljanja naravne vzročnosti, temveč gre za pravno vrednotenje historičnega dogodka, ki je privedel do prepovedane posledice. Zato pritožnica, ki upošteva le naravno vzročnost, s pritožbeno trditvijo, da do prepovedane posledice ne bi prišlo, če bi obtoženec vozil po svojem pasu, ne more biti uspešna.
Poleg tega pa je tožeča stranka v predmetni zadevi vtoževala zahtevek iz naslova izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, nad katerim je bil začet postopek osebnega stečaja. Takšen tožbeni zahtevek je vezan na izpolnjevanje pogojev določenih v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v določbah od 269. do 279. člena ter 391. členu ZFPPIPP. Ob tem je potrebno upoštevati, da je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejani po določbah ZFPPIPP, v primeru, ko upnik (v konkretnem primeru tožena stranka) prereka obstoj insolventnosti v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj (tako tudi sklep VSRS III Ips 122/2015 z dne 22. 11. 2016 in sklep VSRS II Ips 230/2018 z dne 3. 10. 2019). V tem postopku tožeča stranka obstoja insolventnosti v času oprave izpodbijanega dejanja (darilne pogodbe) ni niti zatrjevala, še manj pa dokazala. Tožena stranka jo je na ta pogoj oziroma njegovo neizpolnjevanje izrecno opozorila že v svojem odgovoru na tožbo (glej tudi povzetek navedb pod točko 3. obrazložitve, stran 7 sodbe), vendar tožeča stranka kljub temu, da je bila pravočasno opozorjena na nesklepčnost tožbenega zahtevka, te pomanjkljivosti ni odpravila, temveč jo je zavrnila kot materialnopravno neutemeljeno. To pa pomeni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke tudi iz razloga nezatrjevane in neizkazane insolventnosti tožnika v času oprave izpodbijanega dejanja materialno pravno neutemeljen.
udarec - škodni dogodek - telesna poškodba - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - enotna odškodnina - kršitev osebnostnih pravic - sosedski spor - premoženjska škoda - stroški zdravljenja - rehabilitacija - zamudna sodba - nedovoljen pritožbeni razlog - nedopustne pritožbene novote
Ni potrebno ločeno odmeriti odškodnino za primarni in sekundarni strah. Odmeri se enotna odškodnina.
Okoliščine, ki jih je navedel tožnik v tožbi, niso takšne intenzivnosti in trajanja, ki bi utemeljevalo prisojo odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Čeprav je šlo za konflikt med pravdnima strankama ob opravljanju del na meji, to ne pomeni, da udarec toženca ne more pomeniti posega v osebnostne pravice tožnika in da gre za tako neznaten poseg, ki ne upravičuje prisoje odškodnine.
Presoja utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je vezana izključno na presojo obrazloženosti ugovora in ne na presojo njegove vsebinske utemeljenosti. Pritožbene navedbe, s katerimi upnica utemeljuje svoj zahtevek za plačilo terjatev po izdanih računih in vsebinsko nasprotuje dolžničinim ugovornim navedbam, ter pritožbi predloženi dokazi pa v postopku odločanja o obravnavani pritožbi niso relevantni in bodo lahko predmet presoje šele v nadaljnjem pravdnem postopku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1-3, 38, 38/1-1, 39, 39/1, 40, 40/1, 41, 41/4, 49, 49/5, 49/7. ZPP člen 249.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - pisno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled spisa - pisna izdelava izvida in mnenja - nagrada za čas potovanja - potni stroški - nagrada za ogled - brezplačna pravna pomoč - plačilo stroškov iz proračuna
Tožnici je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu oprostitve plačila stroškov sodnega izvedenca medicinske stroke v tem postopku, zato se plačilo izvedenki izplača iz proračunskih sredstev.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 104, 104/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - primeren izvršilni naslov za izvršbo - obstoj terjatve do dolžnika - razveza pogodbe po samem zakonu - razlaga jasnih pogodbenih določil
Drži sicer, da je skladno z načelom stroge formalne legalitete izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (primerjaj 17. člen ZIZ). Vendar pa navedeno ne pomeni, da izvršilno sodišče vsebine izvršilnega naslova ne sme niti ugotoviti. Nasprotno, vsebino domnevnega izvršilnega naslova mora izvršilno sodišče ugotoviti že zato, da lahko presodi, ali sploh lahko dovoli predlagano izvršbo. Da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, mora terjatev namreč sploh obstajati (prim. prvi odstavek 21. člena ZIZ). Ob tem, da sta se stranki izrecno dogovorili, da se v primeru, da nasprotna stranka kljub pozivu oziroma v dodatnem roku iz poziva ne sklene glavne pogodbe, predpogodba šteje za razvezano, sodišče prve stopnje, ki je v celoti (in ne le paricalno) vezano na vsebino zatrjevanega izvršilnega naslova, izvršbe ni moglo dovoliti, saj je iz predlogu za izvršbo priloženih listin jasno razvidno, da izterjevana terjatev niti ni nastala.
Določilo drugega odstavka 104. člena OZ, po katerem lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev, ni kogentne narave, stranki pa sta se v pogodbi sami dogovorili za drugačno posledico nesklenitve glavne pogodbe po dodatnem pozivu na sklenitev nasprotni stranki.
Kot sporne določbe pogodbe oziroma sodne poravnave je treba razumeti le tiste, ki glede na besedilo ali glede na kontekst, v katerem so oblikovane, objektivno vzeto dopuščajo več različnih razlag. Dodatna razlaga je torej potrebna le, če je pogodbeno določilo objektivno nejasno oziroma dvoumno, ker gre za razlago izvršilnega naslova, pa so pravila razlage omejena predvsem na gramatikalno razlago.