dokazno breme – dokaz z zaslišanjem strank - kontradiktornost postopka – odstop od načela neposrednosti – neposredno ustno zaslišanje
Dokaz z zaslišanjem strank je strukturiran, t.j. sestavljen iz dveh ločenih zaslišanj, ki ga zaradi njegove kontradiktorne narave ni mogoče razstaviti na posamezne dele. Le v izjemnih primerih ga je dopustno izvesti okrnjeno (z zaslišanjem samo ene stranke), za takšno izjemo pa v obravnavanem primeru ne gre. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje njene zakonite zastopnice (o dejstvu, pri katerem sta obe sodelovali) razširilo tudi na zaslišanje zakonite zastopnice tožeče stranke, saj bi v nasprotnem postopek vodilo nekontradiktorno in neuravnoteženo.
Neposredno ustno zaslišanje strank je potrebno iz razloga, ker se predpostavlja, da bosta v svojih izpovedbah potrdili, kar sta že navedli v pripravljalnih vlogah. V primeru namreč, ko razen (nasprotujočih) izpovedb strank ni drugih tehtnih dokazov o določenem dejstvu, je odločitev sodišča pač odvisna od njihove prepričljivosti oz. od vtisa verodostojnosti zaslišanih oseb, česar pa ni mogoče oceniti brez neposrednega stika stranke s sodnikom.
vnovčitev bančne garancije – abstraktna bančna garancija – prepoved dolžnikovemu dolžniku izplačati po bančni garanciji – ugovori iz temeljnega posla
Abstraktna garancija je samostojna in neodvisna od osnovnega posla, zato se upnik lahko upre unovčitvi garancije le, če se sklicuje na zlorabo.
Unovčitev garancije ni pogojena s številom napak niti z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak. To bi pomenilo že reševanje osnovnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom bančne garancije kot samostojne in neodvisne garancije.
Gre za abstraktno garancijo, kjer že primerjava garancije in zahtevka za vnovčitev pokaže, da zahtevek ustreza pogojem iz garancije. Konkretizacija napake pa ni potrebna, saj bi abstraktna bančna garancija v tem primeru izgubila svoj smisel.
dedovanje na podlagi zakona – določitev zakonitih dedičev – dedna transmisija – deklaratornost sklepa o dedovanju
Prišlo je do situacije, ko mora sodišče namesto dedinje, ki je preživela zapustnika, a je umrla pred zaključkom zapuščinskega postopka, določiti dediče, ki vstopijo kot njeni dediči. Pri tem pa pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni ne more poseči v pravni položaj pritožnic, v kolikor se ugotovi, da sta dejansko njeni zakoniti dedinji. Zato bi jima moralo sodišče prve stopnje omogočiti sodelovanje v obravnavanem postopku, torej ju povabiti na zapuščinsko obravnavo, nato pa ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotoviti, kdo so dediči po pokojnem ter višino dednih deležev.
pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora – neudeležba na naroku – predlog za preložitev naroka – opravičilo odsotnosti z naroka
Tožena stranka bi morala, da bi sodišče njene navedbe v zvezi s stroški poprave okvarjenega vozila sploh lahko obravnavalo kot pobotni ugovor, navesti znesek, ki ga uveljavlja nasproti terjatvi tožeče stranke, skupaj z morebitnimi pripadki. Ker tožena stranka tega ni storila, sodišče prve stopnje njenega ugovora ni moglo niti obravnavati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062988
ZPP člen 14.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – ugotavljanje opisa dejanja iz pravnomočne obsodilne sodbe
Iz instituta „vezanosti“ izhaja, da odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Pravdno sodišče pa mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
cesijska pogodba – cesija – cesija namesto plačila – cesija v izterjavo – razlaga pogodbenih določil – pogodba o delu – gradbena pogodba
Čistopis sklenjene cesijske pogodbe kaže na soglasje volj obeh pogodbenih strank, da obveznost tožene stranke (cedent) do tožeče stranke (cesionar) ugasne šele z dnem plačila prevzemniku. To pa kaže na pravno naravo cesije v izterjavo in ne cesije namesto plačila. Pri cesiji v izterjavo namreč obveznost dolžnika do upnika ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Vse dotlej je cedent zavezan plačati cesionarjevo terjatev slednjemu.
Zahteva, da bi moralo sodišče v vsaki fazi postopka stranke seznanjati o vseh delih odločitve, je pretirana. Poleg tega sodišče odloči o (ne)obstoju nekega dejstva na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov in uspeha celotnega dokaznega postopka, zato v fazi, ko dokazni postopek še ni končan, sodišče takšne ocene niti ne more podati.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavljajo odvetniški stroški za sestavo poziva na plačilo dolga materialno škodo. Gre za stroške, ki so nastali pred postopkom in zaradi postopka.
dedovanje zaščitene kmetije – pogoji za pridobitev kmetije – skrb za kmetijo
Skrb za kmetijo ne pomeni nujno, da prevzemnica živi na kmetiji. Če je za kmetijo ustrezno poskrbljeno, zlasti za njen osnovni namen, to je preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij in zagotavljanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitene kmetije, je tudi izbrana možnost ustrezna.
skupna gradnja – dogovor o skupni gradnji – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s strani tujca
V času morebitne sklenitve pravnega posla – dogovora o skupni gradnji in v času morebitne izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari, toženec kot tujec ne na podlagi pravnega posla in ne na podlagi zakona, ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini.
OZ v primerjavi z ZOR razširja uporabo uzanc, saj jih ne omejuje samo na izrecen dogovor oziroma na primere, ko iz okoliščin izhaja, da so stranke hotele njegovo uporabo. V skladu z določbo 12. člena OZ, ki pravi, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama, se torej šteje, da so stranke pri gospodarskih pogodbah dogovorjene za uporabo uzanc, razen če so to izključile.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057685
ZOZP člen 7. OZ člen 165, 299, 299/2, 378, 963. ZPP člen 8, 224.
regres zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti – višina zamudnih obresti – obvezno avtomobilsko zavarovanje – potrdilo o izplačilu odškodnine – javna listina – neobstoj dokaznih pravil
Škoda tožeče stranke je nastala s trenutkom izplačila odškodnine oškodovancem, vendar pa dospelost škode ne sovpada nujno s trenutkom zapadlosti in zamudo, saj ni rečeno, da zavezanec za regres za izplačilo s strani zavarovalnice tudi takoj izve. Odločilno je zato dejstvo, kdaj pride zavezanec za regres v zamudo. Kadar rok za izpolnitev ni določen, pride v poštev določba 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost.
Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 06. 2002 o zamudnih obrestih od denarne terjatve za nepremoženjsko in premoženjsko škodo je glede teka zamudnih obresti in njihove višine izrecno vezano na čas veljavnosti ZPOMZO-A, slednji pa je z uveljavitvijo novega ZPOMZO-1 junija 2003 prenehal veljati. Od takrat dalje za zniževanje obresti ni podlage.
BHRUPR člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1. ZLNDL člen 1, 1/2, 3, 8.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – uporaba materialnega prava – lastninjenje nepremičnin v uporabi tuje pravne osebe
Predlagatelj je oseba tujega prava, zato ZLNDL za lastninjenje nepremičnin, ki so v uporabi le-teh, ni uporaben. Posebno materialnopravno podlago za lastninjenje nepremičnin, na katerih imajo tuje (hrvaške) osebe pravico uporabe, predstavlja Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062976
OZ člen 109, 347, 347/1, 364, 369, 369/1, 963.
subrogacija – vstop v pravice iz kreditne pogodbe – plačilo zavarovalnine – zastaranje zahtevka iz kreditne pogodbe
Z izplačilom zavarovalnine je tožeča stranka po samem zakonu, na podlagi subrogacije, vstopila v pravice N. iz kreditne pogodbe napram tožencu, ki je škodo povzročil z neplačevanjem kreditnih obveznosti. Zato posebna izjava o odstopu terjatve ni bila potrebna.
pravica do dobrega imena in časti – poseg v pravico do dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – svoboda govora – svoboda tiska – objektivna žaljivost – žaljivost v očeh povprečnega bralca – subjektivno mnenje avtorja
Svoboda tiska je nujni atribut svobode mišljenja kot svobode vsakogar in vseh ter je namenjena vsem tistim, ki v svoji intelektualni osebnosti čutijo potrebo po sporočanju svojih mnenj drugim. Svoboda izražanja je bistveno večja v primeru, ko gre za mnenje o javno objavljenem strokovnem delu.
Prvotoženec je že z izpeljavo besedne zveze „logično nemogoče“ nakazal, da ne gre za trditev, temveč za njegovo mnenje. Prvotoženec je kljub svoji osebni opredelitvi do določenih dejstev še vedno prepustil mnenje o tem bralcu.
Ker si stranki vsebino pogodbenega razmerja razlagata različno, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, da pogodbene volje strank ni ugotavljalo samo z razlago listin, ki sta ju stranki zapisali, ampak se je pri ugotavljanju skupnega namena pogodbenikov oprlo tudi na druge dokaze.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0062186
ZOR člen 18, 18/2, 751, 751/1, 941, 941/2. ZIZ člen 173. ZPPSL člen 131, 131/1, 143, 143/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandat – pogodba o zavarovanju poklicne odgovornosti – odškodninska odgovornost zavarovalnice – prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku
Pri ravnanju odvetnika ni šlo zgolj za zmotno pravno naziranje. Odvetnik bi moral vedeti, da mora terjatev in ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, opustitev prijave pa je groba napaka pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Zaradi te napake tožeča stranka ni bila poplačana kot ločitvena upnica iz posebne stečajne mase, temveč le sorazmerno iz splošne razdelitvene mase.
Posamezen upnik lahko po začetku stečajnega postopka doseže poplačilo svoje terjatve samo v stečajnem postopku na podlagi sklepa o glavni razdelitvi oziroma drugega sklepa stečajnega senata. Splošno pravilo o prepovedi izvršb pa ne velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na zahtevke, katerih predmet niso terjatve, ki se poplačajo iz splošne stečajne mase, to pa so terjatve, zavarovane z ločitveno pravico.
Napačno je stališče, da je zaradi tega, ker je bil izvršilni postopek že skoraj zaključen in je bil izdan že sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, zaradi česar v skladu s 173. členom ZIZ ugasne zastavna pravica, tudi ločitvena pravica prenehala.