Zahteva, da bi moralo sodišče v vsaki fazi postopka stranke seznanjati o vseh delih odločitve, je pretirana. Poleg tega sodišče odloči o (ne)obstoju nekega dejstva na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov in uspeha celotnega dokaznega postopka, zato v fazi, ko dokazni postopek še ni končan, sodišče takšne ocene niti ne more podati.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavljajo odvetniški stroški za sestavo poziva na plačilo dolga materialno škodo. Gre za stroške, ki so nastali pred postopkom in zaradi postopka.
nematerialna škoda – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – nastanek škode – zapadlost odškodninske terjatve – dolžniška zamuda – plačilo zamudnih obresti
Odmera pravične denarne odškodnine.
Nastanek dolžniške zamude je odvisen od ravnanja upnika, pri čemer mora pri tako imenovanih nečistih denarnih terjatvah, kjer vsebina odškodninske obveznosti v času nastanka škode še ni jasno opredeljena, upnik postaviti konkretni denarni zahtevek, ki je ekvivalenten nedenarni škodi.
plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – pasivna legitimacija denacionalizacijskega zavezanca – narava odškodnine
Pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec. Po denacionalizacijski odločbi je bila zavezanka za izročitev nepremičnine v posest tožnikom tožena stranka, saj je bila nepremičnina v njenem premoženju.
Pri odškodnini gre za nadomestilo, odmeno, odškodovanje, za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Gre torej za vprašanje koristi, ki bi jo imel denacionalizacijski upravičenec, če bi takoj ob uveljavitvi ZDen dobil nepremičnine v last.
ZOR člen 376, 376/1, 376/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – ugovor zastaranja – stabilizacija zdravstvenega stanja
Za začetek teka 5-letnega objektivnega zastaralnega roka je odločilen čas nastanka škode, to je trenutek, ko je obseg škode objektivno znan. Za začetek teka 3-letnega subjektivnega zastaralnega roka pa je odločilen čas, ko je obseg škode znan ali bi moral biti znan oškodovancu (ob predpostavki, da mu je znan povzročitelj). V konkretnem primeru je bil obseg škode objektivno znan najkasneje 21. 03. 2001, tožniku – oškodovancu, pa je bil obseg škode znan oziroma bi mu moral biti znan, najkasneje 27. 05. 2004, ko je bil pregledan pri travmatologu, ki ni ugotovil nobenih novih okoliščin v zvezi s posledicami poškodbe in ko ni bilo več mogoče govoriti o kakršnemkoli zdravljenju tožnikovih poškodb, mogoče pa je bilo govoriti o tem, da se je tožnikovo stanje in s tem škoda, že stabiliziralo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063004
ZTLR člen 12, 12/2. ZNP člen 7, 7/2. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 66, 66/3, 257. ZPP člen 196.
stavbišče – družbena lastnina – pravica uporabe – obstoj lastninske pravice na stavbišču – prenos pravice na hiši in stavbišču – stalna pravica – enotno sosporništvo
Predmet pogodbe ni bila le hiša (kot zemljiškoknjižno telo II), temveč tudi sama parcela – stavbišče, na katerem stoji hiša. Tudi v skladu z zakonsko ureditvijo, ki je veljala v času družbene lastnine, je bilo mogoče pravico uporabe na zemljišču prenesti le skupaj s stavbo na njem.
Določba 257. člena SPZ ureja ex lege nastale primere stavbne pravice, kot odmik od siceršnjega načela superficie solo cedit. Ureja primere, ko sta lastnik hiše in lastnik zemljišča pravno veljavno lahko postali različni osebi in ne primerov, ko je bila predmet prodaje celotna parcela (stavbišče in hiša).
Tožene stranke niso enotni sosporniki, da bi bilo mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike, upoštevaje, da lahko vsak solastnik razpolaga samostojno, brez soglasja drugih solastnikov, s svojim solastnim deležem in še posebej zato, ker so solastniki stavbišča, ki so pridobivali solastne deleže na različnih pravnih podlagah in v različnih časovnih trenutkih, lahko imeli nedobroveren ali pa dobroveren odnos glede tega ali je bilo tudi stavbišče že pred vknjižbo preneseno na pravnega prednika tožečih strank, s čimer imajo sedaj lahko tudi na različen način (ne)varovane svoje stvarnopravne položaje v razmerju do tožečih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057685
ZOZP člen 7. OZ člen 165, 299, 299/2, 378, 963. ZPP člen 8, 224.
regres zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti – višina zamudnih obresti – obvezno avtomobilsko zavarovanje – potrdilo o izplačilu odškodnine – javna listina – neobstoj dokaznih pravil
Škoda tožeče stranke je nastala s trenutkom izplačila odškodnine oškodovancem, vendar pa dospelost škode ne sovpada nujno s trenutkom zapadlosti in zamudo, saj ni rečeno, da zavezanec za regres za izplačilo s strani zavarovalnice tudi takoj izve. Odločilno je zato dejstvo, kdaj pride zavezanec za regres v zamudo. Kadar rok za izpolnitev ni določen, pride v poštev določba 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost.
Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 06. 2002 o zamudnih obrestih od denarne terjatve za nepremoženjsko in premoženjsko škodo je glede teka zamudnih obresti in njihove višine izrecno vezano na čas veljavnosti ZPOMZO-A, slednji pa je z uveljavitvijo novega ZPOMZO-1 junija 2003 prenehal veljati. Od takrat dalje za zniževanje obresti ni podlage.
posest služnosti – posest pravice – vezanost sodišča na postavljeni zahtevek
Sodišče je s tem, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na motenje stvari, ki ga je pred tem kar samo preoblikovalo v motenje stvari namesto prvotne pravice, odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Odločalo je o zahtevku, ki ga ni bilo in s tem prekoračilo pooblastila, ki jih ima pri odločanju v pravdnem postopku.
uporabnina – neupravičena obogatitev – jezikovna razlaga zakonskih določb – kmetija v solastnini – uporaba tuje stvari – upravičenja solastnika
Dejstvo, da tožnik solastne nepremičnine ne uporablja, jo pa uporablja (v celoti) toženec, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Zgolj gramatikalna razlaga 198. člena OZ, brez upoštevanja, da gre le za specialno določilo v razmerju do 190. člena OZ (in zato abstraktni dejanski stan obsega vse splošne predpostavke obogatitvenega zahtevka) pripelje do zmotnega materialnopravnega zaključka.
ZZad člen 74, 74/1. ZLPP člen 5, 5/1. ZSKZ člen 14, 14/1. ZTLR člen 12. ZZK-1 člen 124. Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (1973) ZPP člen 71, 72, 78, 78/2, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 339/2-11. ZDPra člen 1, 3, 7, 7/1, 9, 19, 19/3, 27.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – kmetijska zemljišča – izvenknjižna pravica uporabe pravdne stranke - zakoniti zastopnik – državno pravobranilstvo – pravica uporabe družbene lastnine
Lastninjenje kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini so uredili trije zakoni: ZZad, ZLPP in ZSKZ.
Oseba, ki se sklicuje na izvenknjižno pravico uporabe, mora to izkazati z ustreznimi listinami, kakršne bi omogočile vpis te pravice v zemljiško knjigo.
Državno pravobranilstvo je organ, zato je pomembno tudi, kdo v imenu pravobranilstva opravlja njegove naloge.
trajanje postopka - kršitev pravic – sojenje v nerazumnem roku
Dolžina trajanja postopka, sama po sebi, ne omogoča sklepa, da je pravica do sojenja v razumnem roku kršena. Reševanje vzorčnih primerov ni trajalo nerazumno dolgo, saj je postopek potekal na treh stopnjah, šlo je za reševanje zapletenega pravnega vprašanja, ki je pomembno vplivalo na dotedanjo sodno prakso.
dokazno breme – dokaz z zaslišanjem strank - kontradiktornost postopka – odstop od načela neposrednosti – neposredno ustno zaslišanje
Dokaz z zaslišanjem strank je strukturiran, t.j. sestavljen iz dveh ločenih zaslišanj, ki ga zaradi njegove kontradiktorne narave ni mogoče razstaviti na posamezne dele. Le v izjemnih primerih ga je dopustno izvesti okrnjeno (z zaslišanjem samo ene stranke), za takšno izjemo pa v obravnavanem primeru ne gre. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje njene zakonite zastopnice (o dejstvu, pri katerem sta obe sodelovali) razširilo tudi na zaslišanje zakonite zastopnice tožeče stranke, saj bi v nasprotnem postopek vodilo nekontradiktorno in neuravnoteženo.
Neposredno ustno zaslišanje strank je potrebno iz razloga, ker se predpostavlja, da bosta v svojih izpovedbah potrdili, kar sta že navedli v pripravljalnih vlogah. V primeru namreč, ko razen (nasprotujočih) izpovedb strank ni drugih tehtnih dokazov o določenem dejstvu, je odločitev sodišča pač odvisna od njihove prepričljivosti oz. od vtisa verodostojnosti zaslišanih oseb, česar pa ni mogoče oceniti brez neposrednega stika stranke s sodnikom.
dopustna gestija – neupravičena obogatitev – prepoved vmešavanja v tuje posle – solastniki
Če eden izmed solastnikov brez soglasja drugega solastnika opravi v stanovanju, ki je bilo že pred tem drugače ogrevano, napeljavo centralnega ogrevanja, ni upravičen do povrnitve stroškov za tak posel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065619
ODZ paragraf 418, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464. SPZ člen 17, 17/2, 271, 271/2. ZPP člen 181.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - stavbna pravica - pravica uporabe - jezikovna razlaga pravnega posla - pritiklina - pravni interes
V spornem primeru glede na vsebino spornega sporazuma in aneksa k sporazumu pravni prednik tožečih strank ni pridobil lastninske pravice na zemljišču, temveč le pravico uporabe garaže in zemljišča pred garažo. Za pridobitev lastninske pravice zgolj na garaži brez ustreznega zemljišča ni bilo podlage v zakonski ureditvi.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 261, 261/4. ZDR člen 200, 200/1. ZZVZZ člen 33, 81, 81/2, 81/2-1, 82. ZPP člen 237/2, 285, 298, 298/2, 347.
začasna zadržanost od dela – invalid – omejitve pri delu
Če je zavarovancu s pravnomočno odločbo priznana pravica do dela na drugem ustrezno lažjem delu, ki ga opravlja v polnem delovnem času, se v primeru zdravstvenih težav začasna nezmožnost za delo ugotavlja ob upoštevanju omejitev pri delu, določenih z odločbo o pravicah iz invalidskega zavarovanja.
ZST člen 26, 26/4, 27, 32.a. ZST-1 člen 39. ZPP člen 111, 344, 365/2, 365-3.
sodna taksa za prepozen odgovor na pritožbo – načelo razumnega sorazmerja med višino takse in storitvijo, za katero se sodna taksa zaračunava
Nobene podlage ni za pritožbeno stališče, da za prepozen odgovor na pritožbo ni potrebno plačati nobene takse. Glede na sodna opravila, ki jih terja njegova vložitev in izhodišče, da mora med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, obstajati razumno sorazmerje, je prav, da toženca plačata polovico po tar.št. 1/2 ZST odmerjene takse za odgovor na pritožbo, ne pa več.
Sodišče lahko predlagan dokazni predlog zavrne, sklep o zavrnitvi izvedbe dokaza mora biti obrazložen (na naroku ali v odločbi). Obrazložitev zavrnitve dokaza pa ne sme vsebovati vnaprejšnje dokazne ocene. Sodišče prve stopnje tako ni dolžno izvajati nadaljnjih dokazov, če razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oz. dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali pa da je neko dejstvo že dokazano. Zadošča, da sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazloži, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev.
napaka sodišča – popravni sklep – naključje, ki se je primerilo stranki – stroški postopka
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bila ugovor primorana vložiti zaradi napake (napačna odmera sodne takse), ki jo je pri svojem delu zagrešilo sodišče. Vendar je v takšnem primeru zmotno ravnanje sodišča potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki, v posledici česar je tožeča stranka dolžna sama nositi stroške ugovornega postopka.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – stvarna pravica na premičnini – gospodarski spor
V obravnavanem primeru gre za zahtevek na izročitev oziroma vrnitev individualno določene stvari, torej gre za spor o stvarni pravici na premičnini, za katerega se ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.