CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062144
ZOR člen 154, 172, 172/1. ZPP člen 227, 227/1, 227/5.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odpoved delovnega razmerja delavcu - naknadna ugotovitev delovne zmožnosti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - edicijska dolžnost
Kljub temu, da je delavec uspel z obnovo postopka, ni izkazano, da bi tožena stranka pri izvajanju javnega pooblastila ravnala protipravno, saj ni bilo ugotovljeno, da bi bile v upravnem postopku postopku preslišane navedbe delavca oziroma prezrti predloženi dokazi, ki bi od tožene stranke, ob ustrezni skrbnosti, terjali pridobivanje (dodatne) zdravstvene dokumentacije oziroma pregled delavca.
Tožena stranka se je branila z zanikanjem, da bi bila zdravstvena dokumentacija iz upravnega spisa pri njej. Ker je bila tožena stranka dolžna hraniti navedeni spis, je bilo na njej trditveno in dokazno breme glede razlogov, zakaj z njim ne razpolaga.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi
Predlog tožnika za obnovo postopka ni vseboval nobenih novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev v izpodbijanih pravnomočnih sodbah, saj so bili v celoti znani že v prejšnjih postopkih, zaradi česar se kot nedovoljen zavrže.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - nadaljevanje postopka zoper družbenika
Skladno z ZFPPIPP družbeniki niso pravni nasledniki glede premoženja izbrisane družbe (ampak so to le glede njenih obveznosti), in je treba v zvezi s tem upoštevati 443. čl. ZFPPIPP (najdeno premoženje izbrisane družbe).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – letni dopust – dokazovanje – in favorem laboratoris
Načelo „in favorem laboratoris“ v delovnih sporih velja pri urejanju posameznih pravic v zakonu, kolektivni pogodbi oz. pogodbi o zaposlitvi ter za razlago materialnega prava, ne pa za dokazno oceno.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Sklep o odmeri sodne takse in opomin za plačilo sodne takse sta bila pooblaščencu tožene stranke vročena 31. 07. 2010, s tem pa je bila vročitev toženi stranki pravilno opravljena.
ZPP člen 115, 115/2, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 356.
preložitev naroka – nenadna in nepričakovana bolezen – kršitev načela kontradiktornosti
Nezgoda, pri kateri se je zakoniti zastopnik tožene stranke po obrazu poškropil s polnilno tekočino, zaradi česar je bil zaradi pekočih in dražečih oči nujno napoten k okulistu, je bila upravičen razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo.
ZST-1 nastanek taksne obveznosti ni vezal na nastop procesnih okoliščin, na katerih temelji domneva o umiku tožbe, temveč na pravnomočnost (deklaratornega) sklepa, ki ga mora sodišče izdati v tem primeru. Nastanek taksne obveznosti je torej pogojena s formalno pravnomočnostjo deklaratornega sklepa o ustavitvi postopka.
OZ člen 649. ZPP člen 236, 243, 253. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 15, 15/3.
gradbena pogodba – gradbena knjiga – knjiga obračunskih izmer - izvedenec
Gradbena knjiga predstavlja (zgolj) dokazno sredstvo o izmerah in izračunu obsega izvršenih del. S podpisom gradbene knjige odgovorni nadzornik potrjuje, da se strinja s podatki oziroma vpisi v gradbeni knjigi. Vpisi v gradbeno knjigo imajo pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo. Vendar pa to ne daje podpisani gradbeni knjigi pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del. Prav tako to tudi ne pomeni, da podatkov vpisanih v gradbeni knjigi nasprotna stranka ne more dokazno izpodbijati.
URS člen 22. ZPP člen 213, 254, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 13.
bolniški stalež – izvedensko mnenje – pogoji dela
Izvedensko mnenje, da je bil tožnik v spornem obdobju za delo zmožen, je skladno z medicinsko dokumentacijo in upoštevani so pogoji dela, pod kakršnimi tožnik dela in pod kakršnimi se nasploh delo orodjarja opravlja. Tožnik v spornem obdobju ne bi bil zmožen le dela s kalilno pečjo in varjenja, česar pa v spornem obdobju sploh ne bi delal. Tožbeni zahtevek na ugotovitev bolniškega staleža v spornem obdobju je zato neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062185
ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 212.
darilna pogodba – izstavitev zemljiško knjižne listine – vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Na podlagi 5. odst. 168. člena ZIZ je mogoče poleg oblikovanja zahtevka za vknjižbo lastninske pravice tudi oblikovanje zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine. Če toženec zemljiškoknjižne listine ne izda, se tudi v tem primeru vknjižba izvede na osnovi sodbe.
Ob ugotovitvi, da je tožnica v spornem obdobju dejansko opravljala delo v lokalu toženca, pri čemer ni jasno, koliko dni in v kakšnem obsegu, se tožbeni zahtevek ne more zavrniti, češ da tožnica ni podala ustrezne in zadostne trditvene podlage glede višine vtoževane terjatve iz naslova plačila za delo.
spor majhne vrednosti – pripoznave v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave – preklic pripoznave – neizpodbojna domneva
Z ureditvijo sodbe na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti zakon postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. S tovrstno sodbo je nadomeščen institut zamudne sodbe v sporih majhne vrednosti s fikcijo pripoznave tožbenega zahtevka. Gre v bistvu za enake sankcije kot pri izdaji zamudne sodbe. Neizpodbojne domneve oz. fikcije pa ni nikoli mogoče preklicati. Preklic bi namreč nasprotoval samemu pojmu neizpodbojnosti.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0062170
OZ člen 15, 122. ZPP člen 8, 212, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 354, 354/1. ZPPSL člen 40, 41.
sklenitev pogodbe – prekoračitev trditvene podlage – pravica do izjave – pritožbena obravnava – odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je odločilo izven ponujenega trditvenega gradiva, s čimer je odvzelo toženi stranki pravico do izjave v smislu možnosti učinkovite obrambe.
ZJU člen 128, 128/2, 128/5, 128/6. ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. KZ člen 183, 183/2, 183/3.
javni uslužbenec – sklep o prenehanju delovnega razmerja – disciplinski postopek – vodenje disciplinskega postopka – zastaranje
Bolniški stalež kot razlog za opravičeno odsotnost z dela pomeni le, da je delavec iz zdravstvenih razlogov nesposoben za delo, ne pomeni pa nujno, da zaradi tega disciplinskega postopka zoper njega ni mogoče voditi (nekoliko poenostavljen primer: mavec na roki, ki delavcu onemogoča delo, ne preprečuje udeležbe delavca na disciplinski obravnavi). Za zaključek, da zaradi odsotnosti z dela tudi disciplinskega postopka ni mogoče voditi, bi bilo treba na primer dokazati, da je bil delavec hospitaliziran, da je nepokreten ali podobno.
ZPP člen 257, 278, 278/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 300, 300/1, 301, 301/1.
nesklepčnost odgovora na tožbo – neobrazložen odgovor na tožbo – zaslišanje strank – kršitev načela kontradiktornosti – upniška zamuda – zamuda upnika – gradbena pogodba
Sodišče prve stopnje je zaslišalo le direktorja tožeče stranke, prič, ki jih je predlagala tožena stranka pa ne. ZPP kot dokaznega sredstva ne pozna zaslišanja ene stranke, pač pa zaslišanje strank. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaslišalo le direktorja tožeče stranke, je kršilo 257. člen ZPP. Taka kršitev praviloma predstavlja absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki zahteva razveljavitev izpodbijane sodbe. Zaradi nekonkretizirane obrambe tožene stranke je odgovor na tožbo nesklepčen. Ker pa je sklepčna tožba, je dokaz z zaslišanjem direktorja tožeče stranke sodišče prve stopnje izvedlo po nepotrebnem. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožbenemu zahtevku ugoditi, tudi če direktorja tožeče stranke ne bi zaslišalo. Zagrešena kršitev na odločitev o tožbenem zahtevku torej tokrat ne more imeti vpliva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno opomnjen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da se tožnik zoper odločbo ZZZS, s katero je bil predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrnjen, ni pritožil, ni mogel pričakovati, da mu bo kasneje za sporno obdobje podaljšan bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišel, mu je tožena stranka na podlagi ugotovitve, da je z dela izostal pet dni zapored, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZJU člen 24, 25, 119, 120. ZSPJS člen 52. Uredba za zasedbo prostega delovnega mest v organih državne uprave člen 19. Pravilnik o napredovanju zaposlenih na sodiščih, državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških člen 22.a.
javni uslužbenec – razporeditev – plača – količnik za izračun plače – dokončna in pravnomočna odločba – napredovanje
Tožnica je ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdržala količnik za izračun plače, kot ga je pridobila z napredovanji na prejšnjem delovnem mestu. Odločbe, s katero ji je bil ta količnik priznan, ni izpodbijala, tako da je postala dokončna in pravnomočna. Tožena stranka je pri novem napredovanju in določitvi plače zakonito izhajala iz dokončne in pravnomočne odločbe, tožbeni zahtevek za priznanje višjega količnika za izračun plače pa ni utemeljen.
Roki za zastaranje terjatve iz naslova reparacije za čas nezakonitega delovnega razmerja tečejo od dneva nastanka vsakokratnega prikrajšanja, to je od dneva zapadlosti posamezne plače oziroma regresa za letni dopust v plačilo, in ne šele od pravnomočne ugotovitve nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni dokazala, da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank ni mogoča vrnitev tožnika na delo, ampak je le navajala, da je zaradi recesije v težkem položaju, tako da ne zaposluje novih delavcev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da zavrne reintegracijski tožbeni zahtevek in sodno razveže pogodbe o zaposlitvi.