Vožnja tovornega vozila, vključno s stresanjem tovora s kesona, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Dejanske trditve napeljujejo na zaključek o toženkini krivdni odgovornosti za nastalo škodo. Sodišče prve stopnje se do teh trditev v izpodbijani sodbi ni jasno in obrazloženo opredelilo. Zgolj zato, ker je tožnik toženkino odgovornost zmotno opredelil kot objektivno, tožniku ne bi smelo odreči zahtevanega odškodninskega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063019
ZVPSBNO člen 4, 16. ZPP člen 154, 154/2.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povzročitev škode – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – stroški postopka – (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
ESČP prispevkov strank k daljšemu trajanju postopka ne upošteva, če so le ti matematično gledano zanemarljivi, vendar pa takšnemu zgolj matematičnemu pristopu ni mogoče slediti v celoti, temveč je primerno morebiten prispevek strank k daljšemu trajanju postopka upoštevati vsaj v okviru odločanja o višini zahtevka. Na podlagi takšnega ravnanja stranke v postopku je mogoče objektivno sklepati, da zanjo hitra odločitev o zahtevku ni bila prioriteta.
Zakonska merila za ugotavljanje temelja zahtevka so enaka merilom za ugotavljanje njegove višine, zaradi česar ločevanje uspeha po temelju in po višini v predmetni zadevi ni mogoče.
To, kar naj bi predstavljalo obrazložitev pritožbe, je v celoti prepis obrazložitve ugovora. Na ugovorne trditve pa je v celoti in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Sodišče druge stopnje zato šteje, da pritožba ni obrazložena. Sklep je zato preizkusilo uradoma glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - višina odškodnine - ugovor zastaranja
Tožeča stranka je upokojenka, ki je bila večino časa doma, vendar kljub temu sodišče druge stopnje ocenjuje, da pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka znaša 4.000,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057679
ZPP člen 8, 243, 337, 337/1. OZ člen 619.
dokazovanje z izvedencem – dokazna ocena – verodostojnost izpovedbe stranke – pogodba o delu – dogovor o ceni
Izvedenec ne more odgovoriti na vprašanje, kakšna je bila dogovorjena vrednost opravljenih del, saj je to stvar sklenjenega dogovora, katerega vsebine pa izvedenec ne more ugotoviti.
ZVPot člen 23. OZ člen 847, 847/1. ZNPosr člen 13, 13/3, 14, 25.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje – provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila
Po spremembi ZNPosr je plačilo za posredovanje predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, zato nepremičninski posrednik ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064330
OZ člen 190, 191, 192, 197, 275, 427, 427/1, 427/2, 432. ZGD člen 169, 169/3, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev – izpolnitev naravne obveznosti – izdatek za drugega – prevzem dolga – zakonita subrogacija – vračilo prepovedanih plačil – zastaranje – sodba presenečenja
Po izrecni določbi 192. člena OZ ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost. 192. člen OZ ob predpostavki izpolnitve naturalne obveznosti izključuje uporabo 197. člena OZ. Zastaranje terjatve tožeče stranke ni začelo teči šele z dnem plačila njene obveznosti iz Sporazuma in ne že z dnem, ko so toženci prejeli prepovedana plačila. Drugačno stališče bi pomenilo nedopustno podaljševanje zastaranja terjatve D., d.d. - v likvidaciji zoper tožence kot preostale delničarje iz naslova vrnitve prepovedanih plačil.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057672
ZLNDL člen 1, 3. ZLNDL-A člen 1. ZZK-1 člen 244. ZSpo člen 64. ZDru člen 34.
športni objekt – lastninska pravica na športnih objektih – originarna pridobitev lastninske pravice – zaporedni fazi lastninjenja športnih objektov – nelastninska koncepcija družbene lastnine – izbrisna tožba – pravni interes
Po ugotovitvi, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na navedenih športnih objektih originarno – na podlagi specialnega zakona je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo pravni interes za izbrisno tožbo.
ZPP 6, 6/2, 11, 11/3, 102, 286/4, 286b. ZST člen 13, 1371. ZBPP člen 2, 2/3.
jezik v postopku – uporaba jezika stranke – zloraba procesnih pravic – izločitev sodnika – brezplačna pravna pomoč - opustitev originalnega podpisa na vlogah
Če postopek ne teče v jeziku stranke, ji mora sodišče na njen predlog (ne glede na to, ali slednja po oceni sodišča razume slovenski jezik) omogočiti, da spremlja ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Stranke ni mogoče kaznovati zaradi zlorabe procesnih pravic, če zahteva spremljanje postopka v svojem jeziku po tolmaču, čeprav ima tudi sama status tolmača za slovenski jezik, ki pa ni njen materin jezik.
Pravica stranke do uporabe svojega jezika v postopku ni absolutna. Omejena je namreč z zakonom, ki podrobno opredeljuje njeno uresničitev. Stroški tolmača so del pravdnih stroškov, za njih velja, da jih sprva krije stranka, ki to storitev potrebuje, v danem primeru tožnik, sodišče pa zgolj, če bi bil tožnik oproščen plačila sodnih stroškov.
Zgolj opustitev originalnega podpisa na pritožnikovih vlogah lahko predstavlja le kršitev določb 105. člena ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni vplivala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057682
ZOR člen 192, 200, 201. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/1.
protipravno ravnanje državnih organov – odškodninska odgovornost države – prekoračitev policijskih pooblastil – nepremoženjska škoda – posredni oškodovanec – pravno priznana škoda – strokovni prijem – intenziteta in trajanje strahu – soprispevek oškodovanca – kršitev razpravnega načela
Tožnikovega upiranja policiji in nespoštovanja njenih ukazov ni mogoče šteti kot njegovega soprispevka k nastanku poškodb v predelu mod in v predelu med zatiljem in vratom, do katerih je prišlo pri prekoračitvi policijskih pooblastil. Zaradi tožnikovega neprimernega ravnanja in upiranja je bila sicer potrebna uporaba prisilnih sredstev s strani policistov, vendar zgolj v okviru zakonskih pooblastil.
Tretja tožnica sicer spada v krog posrednih oškodovancev, ki so upravičeni do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (kot hči spada med ožje družinske člane), vendar ne uveljavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode (smrti ali posebno težke invalidnost bližnjega). Presoja sodišča prve stopnje, da je tretja tožnica zaradi okrnitve pravice do duševne integritete upravičena do plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, je zato materialnopravno zmotna.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 199. ZOR člen 277, 1087, 1087/3.
razpravno načelo – trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – substancirano prerekanje dejstev – stranska intervencija – garancija brez ugovora – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka stranka je sicer trdila, da tožeča stranka ni pravilno opravila pogodbenih del, vendar povsem nesubstancirano. Tožena stranka namreč te trditve ni konkretizirala, saj sploh ni navedla za kakšne nepravilnosti naj bi šlo, niti jih ni ovrednotila. Zgolj s sklicevanjem na vsebino številnih listin, ki jih predložila v dokazne namene pa tožena stranke ne more nadomestiti trditvene podlage, ki jo je dolžna podati sama.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063003
URS člen 155. ZOR člen 17, 897, 903.
pogodba o dodatnem pokojninskem zavarovanju - trenutek nastanka pogodbe - zavarovanje po obligacijskem pravu - načelo pacta sunt servanda - uporaba zavarovalnih pogojev - naknadna sprememba zavarovalnih pogojev
Pogodba med strankama je nastala s plačilom premije. Na ta način si je tožnik zagotovil dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na splošnih načelih zavarovanja po ZOR. Sklenjena zavarovalna pogodba je sestavljena iz pristopne izjave in zavarovalnih pogojev, ki jih v konkretnem primeru predstavljajo pravila Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije iz leta 1993. Ta pravila veljajo kot sestavni del zavarovalne pogodbe in zavezujejo pogodbeni stranki. Ker je tožena stranka šele kasneje, torej že po sklenitvi pogodbe spremenila svoja pravila, to na že prevzete pogodbene obveznosti tožene stranke ni moglo vplivati.
OZ člen 299, 299/2. ZOR člen 324, 324/2. SPZ člen 39, 49. ZPP člen 286.
prikrajšanje – privolitev v lastno prikrajšanje – uporabnina – pravni interes za pritožbo
Če plačilo za uporabo stanovanja ni bilo dogovorjeno, je lastnik s takšnim dogovorom privolil v lastno prikrajšanje. To pa ne pomeni, da bi to prikrajšanje veljalo neomejeno. Od trenutka, ko je lastnik zahteval plačilo za uporabo stanovanja, ni več mogoče šteti, da je podana njegova privolitev v prikrajšanje, zato od tega trenutka dalje ni več podan pravni temelj za brezplačno uporabo stanovanja.
Pritožnica nima pravnega interesa za tisti del pritožbe, s katerim uveljavlja pravico tretjega.
Tožeča stranka svojega tožbenega zahtevka ni substancirala do te mere, da bi bilo mogoče zaključiti, da obstoji zatrjevana obveznost tožene stranke napram njej. Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila, da tožena stranka pogodbeno dogovorjenih del ni v celoti opravila, opravljeno delo pa naj ne bi bilo kvalitetno. Hkrati pa ni konkretizirala, katera pogodbena dela niso bila opravljena in katera dela so bila nekvalitetna, prav tako pa tudi ni opredelila napak, ki naj bi se nanašale na nekvalitetno opravljena dela. Pri tem ni upoštevno sklicevanje tožeče stranke na vsebino listin, ki sicer predstavljajo korespondenco pravdnih strank v zvezi s predmetnim poslovnim razmerjem, ki jo je tožeča stranka priložila v dokazne namene, saj le-te ne morejo nadomestiti trditvene podlage, ki jo je bila dolžna podati tožeča stranka.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti
Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. Kakšna ravnanja pomenijo dopustno izvrševanje služnosti, je odvisno od vsebine služnosti, pri njihovi presoji pa je treba vselej izhajati iz interesa služeče nepremičnine.
Pri sklepanju pogodbe o preužitku se ne ve natančno, koliko časa bo moral prevzemnik izpolnjevati svoje obveznosti. Gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave, zato odplačnosti pogodbe ni mogoče ugotavljati le s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank, saj je lahko subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062473
ZZZDR člen 106, 106/1, 106a.
razmerja med starši in otroci – pravica do stikov
Pravica do stikov po ZZZDR ni oblikovana samo kot pravica staršev, ampak primarno kot pravica otroka, s katero se zagotavljajo njegove koristi, ki so s tega razloga odločilno merilo za odločitev in obsegu načina izvrševanja stikov. Pojem koristi je opredeljen negativno: stiki otroku niso v korist, če pomenijo zanj psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.