STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0004785
ZTLR člen 29. ZLNDL člen 5. ZPP člen 350, 350/2, 353.
podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – poizvedovalni zapisnik – izbrisna tožba – priposestvovanje – pravica uporabe – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – smrt stranke med postopkom – razširitev tožbe na dediče pokojne stranke – objektivna sprememba tožbe
Poizvedovalni zapisnik ne more predstavljati samostojne podlage za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožena stranka pa druge podlage ni zatrjevala.
Še ne izbrisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo je edini relevantni faktor za presojo dovoljenosti odpusta obveznosti. Prestana kazen oziroma izvršeno delo v splošno korist je torej pri odločitvi o odpustu obveznosti nepomembna okoliščina.
odstop terjatve v zavarovanje – odstop v zavarovanje – fiduciarna cesija – zavarovana terjatev – pogodbena kazen
Pri fiduciarni cesiji oziroma pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za dve terjatvi. Prva je terjatev cesionarja do cedenta, ki se zavaruje (t.i. zavarovana terjatev), druga pa je terjatev cedenta do tretje osebe. Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in z njo lahko razpolaga.
ZGD člen 308, 308/3. ZGD-A člen 332, 332/3. ZGD-F člen 136, 136/1, 233, 233/2, 233a, 233a/1, 233a/2. ZGD-1 člen 236, 236/2, 237, 237/2.
vinkulirane delnice – utemeljeni razlogi za odklonitev dovoljenja za prodajo delnic
Utemeljenost zahtevka tožeče stranke je odvisna od vprašanja, ali so bile sporne delnice v času, ko je do omenjenega prenosa delnic prišlo, dejansko vinkulirane, ali pa so bile prosto prenosljive. Pravni temelj takšne omejitve je bil statut tožeče stranke in takrat veljavne določbe ZGD. Po ureditvi pred novelo ZGD-F, je tako po 2. odstavku 233. člena ZGD statut lahko določal razloge za odklonitev dovoljenja za prenos, določitev teh razlogov pa ni bila pogoj za veljavnost vinkulacije delnic. Po novi ureditvi – ZGD-F pa ima določba statuta o vinkulaciji delnic pravni učinek samo v primeru, če statut določa tudi razloge, zaradi katerih sme pristojni organ družbe odkloniti dovoljenje za prenos delnic.
Tudi če statut določa, da je za prenos delnic potrebno dovoljenje družbe, hkrati pa ne določi utemeljenih razlogov, zaradi katerih lahko družba odkloni dovoljenje, statutarna določba o vinkulaciji delnic nima pravnega učinka omejitve prenosljivosti delnic in so zato te prosto prenosljive.
sodba na podlagi pripoznave – sosporniški intervenient – sosporniška intervencija – neizdaja sodbe na podlagi pripoznave – razpolaganje strank, ki nasprotuje moralnim in prisilnim predpisom – načelo oficialnosti – ničnost skupščinskega sklepa
Tožbeni zahtevek tožeče stranke se med drugim nanaša na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine in ničnosti pogodbe o vlaganju, obe z dne 14. 06. 2005. Dopustitev pripoznave zakonitega zastopnika tožene stranke pomeni poseg v odločitev skupščine, s tem pa tudi možnost kršitve materialno statusnega prava glede pravic odločanja v družbi kot tudi možnosti naštetih zlorab. Za takšno razpolaganje zakonitega zastopnika bi bila vsekakor potrebna soglasna privolitev vseh družbenikov, ki bi morali podati izjavo, da v primeru pripoznave ne gre za nasprotovanje prisilnim predpisom in moralnim pravilom, ampak dejansko za ničen skupščinski sklep.
Stranski intervenient na strani tožene stranke ima položaj sposporniškega intervenienta. Ker le-ta nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, je tako tudi iz tega razloga procesno dejanje tožene stranke – izjava o pripoznavi zahtevka, v koliziji s procesnimi dejanji stranskega intervenienta. Takšna pripoznava obenem pomeni, da bi na ta način tožena stranka izigrala svojega družbenika.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za nepristop na prvi narok za glavno obravnavo
Upoštevajoč dejstvo, da ima tožeča stranka sedež v V., glavno obravnavo pa je razpisalo sodišče v Idriji, je mogoče pritrditi tožnici, da je šlo za tako nenadno in nepredvidljivo stanje, ki je zakoniti zastopnici tožeče stranke onemogočilo prihod na sodišče oz. sodelovanje na naroku. Sodišče ima sicer prav, da mora biti poslovanje družbe vedno organizirano tako, da delo ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih poteka normalno, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za tekoče delo, temveč za zastopanje na sodišču. Po oceni pritožbenega sodišča zato v konkretnem primeru tožeči stranki glede na število zaposlenih in dejstvo, da je bilo v družbi dogovorjeno, da se bo naroka udeležila zakonita zastopnica B. Č., ki je nenadoma zbolela, tožeči stranki neskrbnosti ni mogoče očitati.
ZGD-1 člen 579, 579/2, 667, 667/1, 667/2. ZIZ člen 9, 9/2, 62, 62/5. ZPP člen 337, 337/1, 366.
zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi – nedopustna pritožbena novota – statusno preoblikovanje dolžnika – prehod pravic in obveznosti na novega dolžnika
Podjetnik se lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo, kamor sodi tudi d.o.o. (drugi odstavek 579. člena ZGD-1), pri čemer ZGD-1 loči dve obliki takšnega statusnega preoblikovanja. Z obema navedenima oblikama preoblikovanja preidejo na kapitalsko družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek 667. člena ZGD-1).
Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa prvotožene stranke iz sodnega registra, niso pomembni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. O njih bo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka.
kolektivni delovni spor – zakonitost stavke – napoved stavke
Stavki sta bili zakoniti, saj sta bila tako glede opozorilne stavke kot glede stavke, ki je sledila, predlagatelja obveščena pravočasno, to je pet dni pred dnevom, ki je bil določen kot začetek stavke. Poleg tega sta prejela sklep, v katerem so bile določene stavkovne zahteve in kraj zbiranja udeležencev stavke.
MKCVMUO člen 3. ZNP člen 1, 1/2, 19, 35, 35/1. URS člen 8. Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok člen 6, 6/1, 7, 8, 8/1, 26, 26/1, 26/2. Uredba (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih, sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo člen 6, 6/3, 11, 11/1, 53, 60, 60-e.
stroški postopka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - centralni izvršilni organ
Ne centralni izvršni organ, niti druge javne službe (in s tem sodišče) ne smejo zahtevati nobenih dajatev v zvezi s prošnjo (zahtevo), vloženo na podlagi Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, zlasti ne povračila stroškov v zvezi s postopki (drugi odstavek 26. člena Konvencije). Ob uporabi sklepanja po nasprotnem (a contrario) nosi stroške postopka država pogodbenica, ki postopek izvede, kar pomeni, da ti bremenijo njen proračun. Določilo prvega odstavka 26. člena Konvencije, po katerem centralni izvršilni organ plača svoje stroške pri uporabi Konvencije, ni pravilno razlagati tako, da bi ta moral kriti tudi stroške sodnega postopka, ki ga sam ne izvaja. Ob analogni uporabi določila prvega odstavka 26. člena Konvencije za sodišče kot „drugo javno službo države pogodbenice“ mora veljati, da samo krije stroške sodnega postopka, ki ga je po Konvenciji izvedlo.
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 22/5. ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 235, 235/4, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik – vožnja motornega vozila – osnovni poklic
Storilec je uspel dokazati, da je vožnja motornih vozil C in G kategorije njegov osnovni poklic. Ker je storilec s C kategorijo dosegel 4 kazenske točke in s tem presegel tretjino kazenskih točk predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku, z B kategorijo motornih vozil pa ne opravlja svojega poklica, mu je pritožbeno sodišče pustilo v veljavi vozniški izpit le za G kategorijo motornih vozil.
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/5, 202, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila – osnovni poklic – poklicni voznik
Določba V. odst. 235. čl. ZVCP-1 se ne nanaša na situacije, ko storilec za opravljanje nalog na delovnem mestu, na katerem je zaposlen, potrebuje veljavno vozniško dovoljenje za določeno kategorijo motornih vozil, ker naloge na tem delovnem mestu opravlja med drugim tudi z motornim vozilom določene kategorije, temveč se jo uporablja za t.i. poklicne voznike, za katere je vožnja motornega vozila določene kategorije glavno in skoraj izključno delo na delovnem mestu, na katerem so zaposleni.
ZPP člen 108, 154, 163, 163/1, 163/2, 163/4. ZOdvT člen 12.
stroški pravdnega postopka - izrek stroškovne odločitve - odločitev o obveznosti povračila stroškov in določitev njihove višine - obrazložitev odločbe - opredeljeno uveljavljanje povrnitve stroškov
Odločitev o stroških torej pomeni odločiti o obveznosti povračila stroškov ter določitev njihove višine in samo takšna odločitev spada v izrek odločbe, s katero je odločeno o stroških, odločitev o presežku iz naslova uveljavljenih stroškov stranke, v korist katere je odločeno o povrnitvi stroškov, in ki ga sodišče ni priznalo, niti ne spada v izrek stroškovne odločitve, ampak je v obliki razlogov, zaradi katerih sodišče stranki določenih stroškov ni priznalo ali jih ni priznalo v celoti, predmet obrazložitve.
razlastitev – določitev odškodnine v postopku razlastitve
Ni pravilno stališče, da bi sodišče razlaščene parcele moralo vrednotiti kot nezazidano stavbno zemljišče, ker je to v skladu z uradnim statusom parcel na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Upoštevati je potrebno namreč namen, zaradi katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bila s planskim aktom spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi moral priti na delo, četudi mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, tako da ni mogel opravljati dela voznika. Ker pa kljub jasnemu opozorilu tožene stranke na delo ni prišel, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo dela in naloge, kot jih je tožnica opravljala (ne ozirajoč se na to, pod kakšnim nazivom jih je opravljala), in dejstvo, da se je obseg le-teh bistveno zmanjšal, zaradi česar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno zavrnilo.
ZOR člen 45, 45/4, 74, 74/2, 214, 454, 454/1, 516, 568. ZPP člen 163, 163/2. ZPSPP člen 26, 26/1.
predpogodba sklenjena z odložnim pogojem – zahtevek na sklenitev pogodbe o povratni prodaji – nesklepčnost zahtevka na plačilo zalog – odpoved najemne pogodbe za določen čas
Tega, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbenih obveznosti, ne zanika. Zato bi bila tožeča stranka v skladu z 11. členom Pogodbe (ki po svoji pravni naravi predstavlja predpogodbo, sklenjeno z odložnim pogojem) upravičena zahtevati sklenitev pogodbe o „povratni“ prodaji blaga po nabavni ceni toženi stranki. V tem primeru bi se vzpostavila tudi terjatev tožeče stranke do tožene stranke na plačilo kupnine za prodano blago.
Plačilo blaga je obveznost kupca, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o prodaji blaga. Zahtevek za plačilo zalog, ki nima podlage v pogodbi o prodaji zalog, zato ni sklepčen.
prepoved odsvojitve in obremenitve – pogodba o dosmrtnem preživljanju - dedič imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve - prenehanje pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice
Ob ugotovitvi, da je dedič vstopil v vse pravice in obveznosti pokojne imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve, ki je bila vknjižena v zemljiško knjigo, pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice ni prenehala.