ZP-1 člen 22, 22/3, 67, 67/1, 67/1-3, 202, 202a. ZKP člen 89, 89/1. ZUP člen 87, 87/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vrnitev v prejšnje stanje – vročitev – opravičeni razlogi za hrambo
Okoliščine v zvezi s pravilnostjo vročitve sklepa o prenehanju vozniškega dovoljenja storilcu ne morejo predstavljati opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če bi se izkazalo, da vročitev ni bila pravilna, pritožba ne bi bila prepozna, saj pritožbeni rok ne more začeti teči dokler vročitev ni pravilno opravljena.
ZPIZ-1 člen 44, 44/2. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 74, 219.
pokojninska osnova – dopolnilno delo
Ker je tožnik delo pri drugem delodajalcu za največ tretjino polnega delovnega časa v obdobju od 1979 do 1988 opravljal skladno s takrat veljavnimi delovnopravnimi predpisi (šlo je za delo v izobraževalni dejavnosti, kjer je smotrno sodelovanje strokovnjakov, dano je bilo soglasje obeh delodajalcev), in ker so bili plačani tudi prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se plače, prejete za to delo, vštejejo v pokojninsko osnovo.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061302
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 429, 434, 434/2, 434/2-1, 439, 439/1, 439/1-1. ZSReg člen 25.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov – vročanje pravni osebi – vročanje zakonitemu zastopniku
Pritožnik utemeljeno opozarja, da na naslovu, ki je kot njegov poslovni naslov vpisan v sodni register, posluje. To nenazadnje izkazuje uspešna vročitev sklepa o začetku postopka izbrisa v tem postopku družbi na zgoraj navedenem naslovu. S tem pa je bila uspešno izpodbita zakonska podlaga za domnevo obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, da ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru.
Pravni osebi se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru na sedežu družbe. Tako se pokaže, da osebna vročitev sodnega pisanja zastopniku družbe, kadar gre za vročanje pisanje družbi, po zakonu ni potrebna.
domneva umika zahteve za sodno varstvo – odločanje o izločitvi – opravljanje dejanj
Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi oprlo na določbo 3. odstavka 61. člena ZP-1, po kateri se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila, s tem, ko jo je povezalo z vabilom storilcu in njegovemu pooblaščencu na zaslišanje, ki je bilo razpisano za 22. 9. 2010, katerega se storilec ni udeležil, sodišču pa je opravičilo posredoval šele 30. 9. 2010. Vendar je sodišče pri svoji odločitvi očitno prezrlo, da se je obdolženec kot vlagatelj zahteve za sodno varstvo odzval na zaslišanji, ki ju je sodišče razpisalo za 7. 7. 2009 in 12. 2. 2010, in da je svoj zagovor že podal. Sodišče bi moralo upoštevati zagovor storilca, ki ga je podal na zaslišanju 12. 2. 2010, čeprav se je zagovarjal le z molkom.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 34, 34/1, 37. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 109/1-1, 110, 110/1, 110/1-3, 392, 392/1. ZPIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 72, 72/1, 72/1-3, 72/3.
vdovska pokojnina - ponovna odmera - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino
Ker vdova pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi, če imajo otroci pravico do družinske pokojnine na podlagi ureditve v Sloveniji, oziroma to pravico uživajo pri slovenskem nosilcu zavarovanja, tožnica nima pravice do družinske pokojnine po hčerki, ki ji je bila pravica do družinske pokojnine priznana pri tujem nosilcu zavarovanja (v BIH).
Ponovna odmera pokojnin se po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino opravi le v primeru, da gre za pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, zato ponovna odmera v primeru, ko pri priznanju pravice do družinske pokojnine v BIH ni bila upoštevana zavarovalna doba, ki jo je pokojni dopolnil v Sloveniji, ni mogoča.
Tožena stranka upoštevaje konkretne ugovore tožeče stranke o neobstoju pisne notifikacije oz. grajanja napak teh navedb ni dokazala (npr. predložila potrdila o poslanih fax sporočilih), zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo navedbam in dokazom tožeče stranke.
ZDSS-1 in ZPP ne urejata statusa in ne poznata pojma izvedene priče. Za povračilo stroškov takšne priče, ki temelji ne le na zaznavanju dejstev in dogodkov, temveč ta dejstva tudi strokovno oceni in obrazloži, se upoštevajo določbe, ki jih ZDSS-1 določa za povračilo stroškov za izvedbo dokazov z izvedencem. Iz tega razloga je pravilna odločitev sodišča, da stroške priče nosi tožena stranka.
ZPIZ-1 člen 29, 93, 93/3, 93/3-2, 93/6, 163, 163/1, 163/2, 397, 397/3, 447. ZPIZ člen 126, 126/1.
delna invalidska pokojnina - poslabšanje invalidnosti - nove pravice
Ker je pri tožnici, invalidu III. kategorije po prej veljavnem ZPIZ s pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugem ustreznem delu, prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti (potrebne so dodatne razbremenitve pri delu in delo v skrajšanem delovnem času) in je s tem pridobila pravico do dela v skrajšanem delovnem času po ZPIZ-1, ji je toženec utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugem ustreznem delu in ji priznal pravico do delne invalidske pokojnine.
Zakonodajalec je s strožjim obravnavanjem te kategorije voznikov želel doseči, da bi vozniki, ki šele pridobijo vozniške izkušnje kot samostojni vozniki v cestnem prometu s kategorijama A ali B motornih vozil, pod grožnjo hujših posledic doseženih kazenskih točk, še dosledneje spoštovali cestnoprometne predpise, saj zaradi neizkušenosti predstavljajo večjo nevarnost v cestnem prometu kot tisti vozniki, ki že imajo večletne vozniške izkušnje.
ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 286, 337, 337/1. ZPIZ-1 člen 60, 67. ZDSS-1 člen 73, 73/2.
pritožbene novote
Ker je tožnica ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje vztrajala pri postavljenem tožbenem zahtevku, da se jo kot popolnoma nezmožno za delo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, šele v pritožbi zoper sodbo pa je navedla, da dela ni zmožna opravljati niti polovični delovni čas in jo je potrebno razvrstiti v II. kategorijo invalidnosti, predstavljajo te navedbe navajanje novih dejstev v pritožbi, kar je nedopustno, če za to ni opravičljivih razlogov.
oprostitev plačila sodnih taks – trditveno breme – uporaba ZUP
Formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odst. 12. člena ZST-1, je tožena stranka s predložitvijo izjave zadostila, zato je sodišče ni bilo dolžno pozvati k dopolnitvi, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odst. 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse.
ZPP člen 344, 452, 453, 458, 458/1. ZPIZ-1 člen 172, 172/2.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno poseganje v ugotovljeno dejansko stanje – status dediča – izplačilo pokojnine po zapustniku – prepozen odgovor na pritožbo
Trditve, da toženka tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložila ustreznega dokazila, da je dedinja (kar smiselno predstavlja zatrjevanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja) in da je sodišče tudi glede oprave zapuščinske obravnave naredilo napačen sklep, pa, čeprav povezane z zatrjevanjem zmotne uporabe materialnega prava, predstavljajo nedopustno poseganje v ugotovljeno dejansko stanje in jih zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sodba nima navedenih razlogov o odločilnih dejstvih – sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi
Sodba in s tem tudi njena obrazložitev mora biti tako popolna, da jo je mogoče preizkusiti. Navedeno pomeni, da mora biti obrazložitev odločbe takšna, da omogoča strankam in višjemu sodišču znotraj pravnih in dejanskih ugotovitev v njeni obrazložitvi, ugotoviti, zaradi katerih razlogov in na podlagi katerih dejstev je sodišče sprejelo odločitev, kot jo vsebuje izrek sodbe.
ZST-1člen 30, 30/3. ZOdvT člen 21, 21/1, 22, 22/2.
pravdni stroški – odmera stroškov pooblaščenca – postopek prisilne hospitalizacije
Za postopke prisilne hospitalizacije plačilo sodne takse ni predpisano, saj se po 68. členu ZDZdr stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. Tako vrednosti predmeta v teh postopkih skladno z 21. členom ZodvT ni mogoče določati po določilih ZST-1. Prav tako vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, saj za takšno določitev ni objektivnih meril, in bi bilo določanje vrednosti predmeta po prostem preudarku arbitrarno.
odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – razlog za insolventnost – sposobnost za delo
Vztrajno zadolževanje dolžnika pri različnih upnikih, ki ga dolžnik navaja kot razlog za njegovo insolventnost, terja daljše od minimalno predpisanega preizkusnega obdobja. Zmotno je mnenje pritožnika, s katerim enači težave pri sklenitvi delovnega razmerja s sposobnostjo za delo.
ZDZdr člen 61, 61/2, 68. ZOdvT člen 12, 22, 22/2, 36.
postopek prisilne hospitalizacije – vrednost predmeta – odmera nagrade odvetniku – stroški zagovornika
Vrednosti predmeta, ki je podlaga za odmero nagrade odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije, ni mogoče določiti po pravilih ZST-1. Izhajati je treba iz materialnopravnih določil ZOdvT kot relevantnega materialnega prava. Vrednost predmeta, od katere se obračunava nagrada odvetnice v obravnavani zadevi, tako znaša 4.000,00 EUR.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062198
ZASP člen 75, 75/2, 168, 168/1. ZASP-C člen 16. ZPP člen 243, 254, 254/2, 339, 339/1.
civilna kazen – prenos avtorske pravice – obseg prenosa avtorske pravice – pravni standard hude malomarnosti – izključni prenos materialne avtorske pravice – ponavljanje dokaza z drugim izvedencem – zaslišanje izvedenca – načelo kontradiktornosti
Ob tem, ko tožeča stranka ni konkretizirano navedla, kateri elementi idejne zasnove spornega objekta niso bili vključeni in zaobseženi v obsegu pravic, ki so bile prenesene na naročnika M., ostanejo kot nekonkretizirane tudi trditve o namernih posegih toženih strank v avtorsko pravico. Tožeča stranka bi ta del dejanske podlage tožbenega zahtevka lahko utemeljila le na podanih in dokazanih trditvah, da so tudi tožene stranke vedele ali bi morale vedeti, da določen obseg upravičenj iz avtorskega dela tožnika ni bil prenesen na naročnika z namenom, da bi ga le-ta lahko vključil v podlago za spremembo prostorskih aktov.
Hujša oblika krivde iz 1. odstavka 168. člena ZASP se ne domneva, zato bi tožeča stranka takšno obliko krivde morala posebej utemeljiti in dokazati. Pri pravnem standardu hude malomarnosti gre za vrsto skrajne nepazljivosti, pri čemer ravnanje odstopa od ravnanj povprečno skrbnega človeka.
Predloga za imenovanje novega izvedenca ni mogoče utemeljevati zgolj na podlagi nestrinjanja z ugotovitvami izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062179
ZPP člen 14, 154, 154/1, 154/2, 155. KZ člen 217, 244, 244/1, 244/2. OZ člen 131.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – odškodninska odgovornost – višina škode – uspeh v pravdi – povračilo stroškov pooblaščencu večih strank – sodelovanje stranke v postopku
Pravdno sodišče je vezano na ugotovitev v kazenski sodbi, da je toženec oškodoval tožnika najmanj v višini velike premoženjske koristi oziroma škode. Ali je vezano tudi na ugotovitev, da je škoda nastala nad navedenim zneskom, pa je odvisno od trditev pravdnih strank, vrste škode in okoliščin vsakega posameznega primera.
pravdni stroški – uspeh pravdnih strank – uspeh po temelju in po višini
Sodišče je ugotovilo obstoj pogodbene obveznosti tožene stranke le glede dodatne poškodbe sklepne ovojnice in kite rotatorne manšete. Ta pa je bila vzrok polovici težav, ki jih je imel tožniku po drugem izpahu rame, druga polovica pa gre na račun prve poškodbe oziroma prvega izpaha ramena. Tožnikov uspeh po temelju je bil torej le 50 %, enak pa je bil tudi njegov uspeh po višini tožbenega zahtevka.