ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 179. ZVZD člen 19, 19/1, 19/1-6, 24.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – navodila za delo – soprispevek oškodovanca
Tožena stranka je opustila dolžno nadzorstvo nad tožnikom, predhodno mu je zagotovila le teoretični del (ne pa tudi praktičnega dela) usposabljanja glede uporabe premičnih odrov, poleg tega je tudi dopuščala nepravilno prakso, po kateri so delavci premične odre prestavljali s preprijemanjem. Iz tega razloga je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik o premikanju premičnega odra utrpel.
Upoštevaje, da je tožnik kot izkušen delavec ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili, kako premikati premični oder, je za škodo, ki jo je utrpel, soodgovoren v višini 40 %.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 180, 180/2, 217, 217/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDSS-1 člen 5, 31, 34.
individualni delovni spor – spor o prenehanju delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vrednost spornega predmeta – dokazovanje – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Upoštevaje, da gre za individualni delovni spor, tako da pristojnost sodišča ni odvisna od vrednosti spornega predmeta, in da gre za spor glede obstoja in prenehanja delovnega razmerja, v katerem je v vsakem primeru dovoljena revizija, tožniku vrednosti spornega predmeta v tožbi ni bilo treba navesti.
Sodišče prve stopnje je dokaz z vpogledom v sodni register, na katerega je praktično v celoti oprlo svojo odločitev o podrednem tožbenem zahtevku, izvedlo in ocenjevalo izven glavne obravnave, s čimer je kršilo načelo neposrednosti oziroma je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Če pisanje stranki dejansko pride v roke, je tudi formalna pomanjkljivost pri vročanju odpravljena. V obravnavani zadevi ni pomembno ali je bila tožencu tožba, s katero je bil seznanjen, vročena osebno, ali pa jo je prejela druga oseba in jo nato izročila tožencu. Pomembno bi bilo, če bi tožencu druga oseba izročila tožbo po poteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka za odgovor, tako da toženec tega procesnega dejanja ne bi mogel več opraviti. Življenjska izkušnja je, da družinski član, ki je prejel sodno pošiljko, naslovnika seznani z njo pred potekom tridesetdnevnega roka. Če temu ni tako, bi morala tožena stranka to zatrjevati.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero – nadurno delo – neenakomerno razporejen delovni čas
Pri odškodnini ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi gre za odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu, torej za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi delodajalca in vzpostavitvi delovnega razmerja najdlje za čas do odločitve sodišča prve stopnje. To ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo premoženjsko škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, temveč odškodnina za bodočo ocenjeno škodo. Kriterije za odmero odškodnine so predvsem zaposlitvene možnosti delavca, njegova starost, delovna doba, poklic, druge osebne okoliščine, prejemanje denarnega nadomestila in podobno.
Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo nadurnega dela ni bistveno, ali je bil tožnikov delovni čas neenakomerno razporejen ali ne, ampak, ali je tožniku možno očitati, da do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni izrabil vseh ur, ko je delal več, kot znaša polni delovni čas. Če teh ur ni izrabil, ker je bil v bolniškem staležu, mu plačilo pripada, saj odsotnost z dela zaradi bolezni ne more biti razlog, da delavec izgubi pravico do plačila za opravljeno delo, ki je presegalo polni delovni čas.
razlastitev – določitev odškodnine v postopku razlastitve
Ni pravilno stališče, da bi sodišče razlaščene parcele moralo vrednotiti kot nezazidano stavbno zemljišče, ker je to v skladu z uradnim statusom parcel na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Upoštevati je potrebno namreč namen, zaradi katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bila s planskim aktom spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi moral priti na delo, četudi mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, tako da ni mogel opravljati dela voznika. Ker pa kljub jasnemu opozorilu tožene stranke na delo ni prišel, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja zakonita.
ničnost pogodbenega določila – nasprotovanje prisilnim predpisom – zloraba prevladujočega položaja – sklepčnost ugovora – relevantni trg – prevladujoč položaj – pravni standard – ugovor delne neizpolnitve pogodbe – zavračanje delne izpolnitve pogodbe – eventualni pobotni ugovor – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje – odsotnost pravne podlage
Določba 2. odstavka 214. člena ZPP, na katero se opira sodišče prve stopnje pri ugotovitvi obstoja prevladujočega položaja, se namreč nanaša na dejstva, ne pa na pravno kvalifikacijo oziroma pravni zaključek. Pojem prevladujočega položaja nekega subjekta na trgu je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti s pravno relevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo. Tako je za pravni zaključek, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, treba najprej opredeliti relevantni stvarni (produktni ali storitveni) in geografski trg, saj je o prevladujočem položaju mogoče govoriti le glede na nek konkreten stvarni in geografski trg. Seveda pa mora stranka, ki se na zlorabo prevladujočega položaja sklicuje, navesti dejstva in predlagati dokaze, na podlagi katerih bo mogoče opredeliti stvarni in geografski trg, prav tako pa tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki omogočajo zaključek, da ima subjekt na relevantnem trgu prevladujoč položaj. Ker tožena stranka teh dejstev ni navedla, sodišče ni moglo ugotavljati ne relevantnega trga ne obstoja prevladujočega položaja tožeče stranke na tem trgu. Že zato je ugovor tožene stranke o (delni) ničnosti spornega pogodbenega določila nesklepčen.
Predmet pogodbe je bil tako zakup podatkovnih vodov, kot tudi zakup podatkovnih vmesnikov, vendar pa je tožena stranka vztrajala pri uporabi svojih vmesnikov. Ker je tožena stranka izrecno zavračala (delno) izpolnitev po sporni pogodbi, se v pravdi ne more uspešno sklicevati na to, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila v celoti.
V primeru delavca, ki ostane brez zaposlitve in brez osebnega dohodka, lahko sodišče delodajalcu naloži plačevanje nadomestila plače za čas trajanja spora o (ne)zakonitosti prenehanja delovnega razmerja, če je to potrebno za preživetje delavca in oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Za izdajo takšne začasne odredbe pa mora delavec najprej izkazati za verjetno, da terjatev zoper delodajalca obstoji oziroma da bo nastala, česar tožnica ni storila. Njen predlog za izdajo začasne odredbe tako ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 12, 59, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZDSS-1 člen 63, 81, 81/2, 82, 82/1.
državna pokojnina - zavrženje zahteve - dokončna in pravnomočna odločba
Toženec je ravnal pravilno, ker je tožničino ponovno vlogo za priznanje pravice do državne pokojnine zavrgel, saj je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in se dejanska in pravna podlaga nista spremenili. Pri odločanju tudi ni bilo mogoče upoštevati odločbe o prijavljenem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v spornem obdobju, saj je bila ta odločba izdana šele po dokončni odločbi oz. po zaključku upravnega postopka.
aktivna legitimacija – samostojni podjetnik – izbris iz registra
Okoliščina, da je bil tožnik kot samostojni podjetnik izbrisan iz registra, ne vpliva na njegovo aktivno legitimacijo. Njegova tožba je dopustna, saj gre v vsakem primeru za fizično osebo – ne glede na to, ali je vpisan v registru, in ne glede na to, ali je v tožbi označen s pristavkom s.p..
Toženi stranki je bila vročitev vabila na narok opravljena po 141. členu ZPP, saj vročitev po 140. členu ZPP ni bila možna. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila tožena stranka 24. 02. 2010 obveščena o poskusu vročitve vabila na narok in pripravljalne vloge tožeče stranke. Ker tožena stranka v 15 dnevnem roku pisanja ni dvignila, ji je bilo puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s 1. odst. 141. člena se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku.
Drugotožeča stranka je upravnik in je tako upravičena zahtevati plačilo stroškov obratovanja le na vrnitveni podlagi, to je, če je stroške za lastnike poravnala iz svojih sredstev, tako da je do njihovega povračila upravičena po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
sprememba ponudbe – bistveno spremenjena ponudba – sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni – prodajna pogodba
Če se sprememba ponudbe nanaša na drugačno kakovost blaga, se šteje, da bistveno spreminja ponudbo, kar pomeni, da tako spremenjena ponudba terja tudi sprejem spremenjene ponudbe.
ZZK-1 člen 22, 22/5, 63, 63/1, 79, 161, 161/3, 161/3-3.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pogoji za vpis
Zaznamba spora o pridobitvi pravice ni dovoljena, če predlagatelj uveljavlja pridobitev lastninske ali druge stvarne pravice na izvedeni način, prav tako pa ni dovoljena, če predlagatelj s tožbo ne zahteva ugotovitve obstoja svoje pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica edina izmed delavcev na delovnem mestu skrbnika prodajnih razgovorov, ki v spornem času več kot tri zaporedne mesece ni dosegla predvidene kvote razgovorov, ki se je zahtevala, ji je tožena stranka po opravljenem zagovoru utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo dela in naloge, kot jih je tožnica opravljala (ne ozirajoč se na to, pod kakšnim nazivom jih je opravljala), in dejstvo, da se je obseg le-teh bistveno zmanjšal, zaradi česar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno zavrnilo.
ZOR člen 45, 45/4, 74, 74/2, 214, 454, 454/1, 516, 568. ZPP člen 163, 163/2. ZPSPP člen 26, 26/1.
predpogodba sklenjena z odložnim pogojem – zahtevek na sklenitev pogodbe o povratni prodaji – nesklepčnost zahtevka na plačilo zalog – odpoved najemne pogodbe za določen čas
Tega, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbenih obveznosti, ne zanika. Zato bi bila tožeča stranka v skladu z 11. členom Pogodbe (ki po svoji pravni naravi predstavlja predpogodbo, sklenjeno z odložnim pogojem) upravičena zahtevati sklenitev pogodbe o „povratni“ prodaji blaga po nabavni ceni toženi stranki. V tem primeru bi se vzpostavila tudi terjatev tožeče stranke do tožene stranke na plačilo kupnine za prodano blago.
Plačilo blaga je obveznost kupca, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o prodaji blaga. Zahtevek za plačilo zalog, ki nima podlage v pogodbi o prodaji zalog, zato ni sklepčen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064311
ZGD-1 člen 50, 50-15, 388, 388/2, 389, 389/1, 611, 611/1, 614, 614/3. OZ člen 17, 22, 22/1, 25, 28.
sodna določitev primerne odpravnine – zahtevek na sklenitev pogodbe – zahteva manjšinskega delničarja za odkup – dan zahteve – ponudba – učinek za manjšinske delničarje – nastop zamude – skupni zastopnik – povračilo stroškov postopka – stroški izvedenca
V nepravdnem postopku se določa le primerna odpravnina manjšinskemu oziroma izstopajočemu delničarju. Če nato ena stranka odkloni sklenitev pogodbe, lahko druga stranka sklenitev take pogodbe izposluje v pravdi. S tem, ko ZGD-1 v 1. odst. 389. člena glavnega delničarja obvezuje, da manjšinskemu ponudi primerno denarno nadomestilo za odkup delnic, ga obvezuje k sklenitvi pogodbe.
prepoved odsvojitve in obremenitve – pogodba o dosmrtnem preživljanju - dedič imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve - prenehanje pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice
Ob ugotovitvi, da je dedič vstopil v vse pravice in obveznosti pokojne imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve, ki je bila vknjižena v zemljiško knjigo, pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice ni prenehala.
ZOR člen 178, 178/1. ZOZP člen 20. ZPP člen 14, 282, 282/2.
zavarovalni primer – nastanek škodnega dogodka – zavarovalniška goljufija
Sodba sodišče veže, ko je razglašena, če pa ni javno razglašena, pa tedaj, ko je pisno dostavljena strankam.
To, da je bila zavržena kazenska ovadba zoper tožnico zaradi (zavarovalniške) goljufije, pravdnemu sodišču ne preprečuje presoje, ali je do zavarovalnega primera prišlo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0062994
OZ člen 247, 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 366, 367, 367/1. ZST-1 člen 13, 39. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 8, 14. ZPP člen 105a. ZPP-D člen 130, 130/1.
pogodbena kazen – občasna terjatev – triletni zastaralni rok – neposredno izvršljiv notarski zapis – pretrganje zastaranja – predlog za izvršbo – bodoča terjatev – judikatna terjatev – začetek uporabe ZST-1 – plačilo takse kot procesna predpostavka
Če je pogodbena kazen določena za vsak dan zamude, gre za občasno terjatev, za katero velja triletni zastaralni rok.
Upoštevaje prehodno določbo 1. odstavka 130. člena ZPP-D, v kateri je določeno, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače, in ostale prehodne določbe, ki ne določajo izjeme od te določbe za začetek veljavnosti 18. člena ZPP-D, s katerim je bila spremenjena sporna določba 105.a člena ZPP, je treba v konkretni pravdi upoštevati tudi novelirano določbo 105. a člena ZPP, kljub temu, da je postopek začel teči pred uveljavitvijo novele ZPP-D.