postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – načelo kontradiktornosti
S tem, ko udeleženec v ugovoru zatrjuje, da listine katere vzpostavitev se v tem postopku zahteva, ni nikoli podpisal ter da je podpis na listini ponarejen, izpodbija obstoj te listine oziroma zatrjuje, da listina katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena.
Z dopolnilno sodbo je prvo sodišče le dopolnilo svojo sodbo z dne 18. 05. 2009 in zato ni bilo dolžno v razlogih dopolnilne sodbe ponovno obrazlagati svoje dokazne ocene, kot jo je utemeljilo v razlogih sodbe z dne 18. 05. 2009, kolikor ti razlogi zadevajo tudi odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku.
Pobotnica predstavlja zanesljiv dokaz, da je obveznost zaradi izpolnitve prenehala. Pri tem gre za dejansko domnevo, ki pa jo je dopustno izpodbijati z nasprotnim dokazom.
delovna nesreča – elementi odškodninske odgovornosti - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu – vzročna zveza
Glede na nujnost obstoja obeh elementov za ugotovitev odškodninske odgovornosti tožene stranke kot delodajalca (opustitev izvedbe vseh ali nekaterih zahtevanih ukrepov iz varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi in vzročna zveza med poškodbo zavarovanca tožeče stranke ter opustitvijo ukrepov s področja varstva pri delu), je za pravilno presojo pravno relevantne vzročnosti potrebno presoditi, kateri so tisti ukrepi, ki niso bili izvedeni ali pa so bili pomanjkljivo izvedeni, ki so odločilno vplivali na obstoj takšne pravno relevantne vzročnosti. Ne zadošča zgolj ugotovitev, da nekateri ukrepi dejansko niso bili izvedeni ne da bi se ugotavljal njihov pravno relevanten vpliv na poškodbo. Pri tem pa je zlasti odločilno, da se mora pravno relevantna vzročnost presojati glede na predvidene nevarnosti in škodljivosti, ki lahko nastanejo pri normalni uporabi delovne opreme in če gre za izredne okoliščine, tudi v teh okoliščinah.
ZFPPIPP člen 5, 14, 48, 49, 50, 121, 383. ZPP člen 206.
postopek zaradi insolventnosti – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – skupno premoženje zakoncev - pogoji za začetek stečajnega postopka – osebni stečaj - smiselna uporaba določb ZPP – temeljna načela stečajnega postopka
Sodišče mora pri odločanju o tem, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje, upoštevati temeljna načela stečajnega postopka, kot so opredeljena v specialnem predpisu, to je ZFPPIPP, ki veljajo tudi v postopku osebnega stečaja, med njimi tudi načelo hitrosti postopka. Zat mora tehtati med temi načeli in med določili ZPP, ki se v postopku insolventnosti uporabljajo le smiselno (podrejeno) ter pri svojem procesnem delovanju prednostno zasledovati načela, ki veljajo v postopkih zaradi insolventnosti.
Različnost izpodbojnih domnev kaže na to, da je potrebno obstoj položaja insolventnosti presojati različno, če gre za trajnejšo nelikvidnost ali pa za dolgoročno plačilno nesposobnost. Kolikor se ugotovi obstoj enega od alternativno določenih položajev insolventnosti, je izpolnjen pogoj za začetek stečajnega postopka, če ni drugih zakonskih ovir.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0062985
ZD člen 213, 213/1. SPZ člen 11, 11/1. ZZZDR člen 12, 12/2, 51, 51/2, 59.
napotitev na pravdo – zunajzakonska skupnost – ugotavljanje zunajzakonske skupnosti – predhodno vprašanje
Sodišče na pravdo napoti nasprotnika stranke, katerega pravica se opira na zakonito domnevo.
Zmotno je tudi stališče, da obstoja zunajzakonske skupnosti po smrti enega od partnerjev ni več mogoče ugotavljati. Ni možen le samostojen zahtevek za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti, pač pa je mogoče o tem odločati le v postopku za ugotovitev pravice ali dolžnosti, v katerem ima vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti prejudicialni pomen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0060698
ZPP člen 1, 181, 181/1, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 17. SZ-1 člen 28, 28/1, 29, 29/4, 32, 33, 182. ZNP člen 17, 112.
pravovarstveni interes za ugotovitveno tožbo - ustavitev nepravdnega postopka – pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Če je odločitev v nepravdnem postopku, v katerem bi sodišče moralo odločati po pravilih pravdnega postopka, obremenjena z bistveno kršitvijo postopka, se nepravdni postopek ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred prisojnim sodiščem.
Ker od vložitve vloge z dne 12. 03. 2010 dalje predlagatelji ne zahtevajo več oblikovanja pravnega razmerja, ampak odločitev v sporu o obstoju civilnopravnega razmerja, je o zadevi treba odločiti po pravilih pravdnega postopka.
OZ člen 190, 198, 346, 347. ZASP člen 156, 157, 159.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – zastaranje avtorskih zahtevkov – verzijski zahtevek
Konkretni tožbeni zahtevek ne izvira iz pogodbenega razmerja med strankama, kjer bi stranki določili krajši zastaralni rok, ampak gre za enostranski akt tožnika, ki svojo terjatev utemeljuje neposredno na podlagi zakona in v ta namen kršitelju avtorske pravice mesečno izstavlja račun za plačilo nadomestila. Sporni zahtevek je tako po svoji naravi verzijski zahtevek, za katerega velja petletni zastaralni rok.
ZOR člen 178, 178/1. ZOZP člen 20. ZPP člen 14, 282, 282/2.
zavarovalni primer – nastanek škodnega dogodka – zavarovalniška goljufija
Sodba sodišče veže, ko je razglašena, če pa ni javno razglašena, pa tedaj, ko je pisno dostavljena strankam.
To, da je bila zavržena kazenska ovadba zoper tožnico zaradi (zavarovalniške) goljufije, pravdnemu sodišču ne preprečuje presoje, ali je do zavarovalnega primera prišlo.
zaznamba izvršbe – hipoteka – obseg presoje pogojev za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. čl. ZZK-1 in za vknjižbo hipoteke po 88. čl. ZZK-1.
Določbe obligacijskega prava tistemu, ki sprejme ponudbo, sicer ne omogočajo enostranskega odstopa od sklenjene pogodbe oziroma umika sprejema ponudbe, razen če bi ponudnik izjavo o umiku prejel pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo.
Če je bila sklenjena pogodba s predkupnim upravičencem, ki ima najboljši vrstni red, sporazumno razvezana, je za ponudnike nastala dolžnost skleniti pogodbo s predkupnim upravičencem, ki ima naslednjo najboljšo predkupno pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0057675
ZVKSES člen 15, 15/3. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
trditvena podlaga – dokazno breme – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – sodba presenečenja – vračilo preostanka kupnine – očitne napake pri prevzemu stanovanja
Tožnik, katerega trditve so se izkazale za neresnične, ne more biti presenečen nad izdajo zavrnilne sodbe, četudi je sodišče k pravilnim razlogom dodalo še druge argumente, ki niso bili predmet obravnave.
Pravica do izjave je lahko kršena le, če stranki ni dana možnost izjave glede odločilnih dejstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0062994
OZ člen 247, 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 366, 367, 367/1. ZST-1 člen 13, 39. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 8, 14. ZPP člen 105a. ZPP-D člen 130, 130/1.
pogodbena kazen – občasna terjatev – triletni zastaralni rok – neposredno izvršljiv notarski zapis – pretrganje zastaranja – predlog za izvršbo – bodoča terjatev – judikatna terjatev – začetek uporabe ZST-1 – plačilo takse kot procesna predpostavka
Če je pogodbena kazen določena za vsak dan zamude, gre za občasno terjatev, za katero velja triletni zastaralni rok.
Upoštevaje prehodno določbo 1. odstavka 130. člena ZPP-D, v kateri je določeno, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače, in ostale prehodne določbe, ki ne določajo izjeme od te določbe za začetek veljavnosti 18. člena ZPP-D, s katerim je bila spremenjena sporna določba 105.a člena ZPP, je treba v konkretni pravdi upoštevati tudi novelirano določbo 105. a člena ZPP, kljub temu, da je postopek začel teči pred uveljavitvijo novele ZPP-D.
skupno premoženje – obseg skupnega premoženja - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje – delitev skupnega premoženja v pravdi – poslovni delež zakonca – zastaranje zahtevka po prodaji predmeta skupnega premoženja
Če med zakoncema ni možen dogovor o ureditvi premoženjskih razmer, se v pravdnem postopku ugotovi obseg skupnega premoženja in deleži zakoncev na skupnem premoženju, v nepravdnem postopku pa se opravi delitev po pravilih o delitvi skupnega premoženja. Le v izjemnih primerih se lahko že v pravdnem postopku uveljavljajo zahtevki, s katerimi se zahteva delitev skupnega premoženja. Obstajati morajo opravičljive okoliščine in nobena stranka ne sme nasprotovati delitvi skupnega premoženja v pravdnem postopku oziroma so ugovori stranke neutemeljeni glede na predmet delitve.
Po prodaji predmeta skupnega premoženja s strani zakonca, začne zastaranje denarnega zneska drugega zakonca teči takrat, ko zaradi pravnomočne sodbe v pravdnem postopku ali poravnave v (ne)pravdnem postopku ali sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki je sklenjen v predpisani notarski obliki, ni več spora o deležih na tem premoženju.
nepremoženjska škoda – nevšečnosti med zdravljenjem – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – omejitev intimnosti stikov
Omejitev intimnosti stikov z ženo in nežnosti do otrok v času zdravljenja je nevšečnost v zvezi z zdravljenjem in ne začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnino, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če je upnik hipoteko pridobil že prej, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom in zemljiškoknjižno sodišče le odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižena hipoteka.