postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – načelo kontradiktornosti
S tem, ko udeleženec v ugovoru zatrjuje, da listine katere vzpostavitev se v tem postopku zahteva, ni nikoli podpisal ter da je podpis na listini ponarejen, izpodbija obstoj te listine oziroma zatrjuje, da listina katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena.
zaznamba izvršbe – hipoteka – obseg presoje pogojev za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. čl. ZZK-1 in za vknjižbo hipoteke po 88. čl. ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0057665
ZPP člen 13,206, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-14. ZDavP člen 234, 240, 240/1, 240/6. Direktiva Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z prelevmani, davki in drugimi ukrepi člen 12, 12/1, 17.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izvršljivost odločbe belgijskega organa – davčni dolžnik – postopek davčne izvršbe – porazdelitev pristojnosti med organi držav članic
V postopku, ki se vodi na podlagi zaprosila, je zato, upoštevajoč te določbe, lahko predmet preiskusa zgolj pravilnost in popolnost zaprosila tuje države ter sam postopek, ki se nato na tej podlagi vodi, ne pa morebitna pravilnost ali nepravilnost izvršilnega naslova, njegova predhodna vročitev in morebitne druge napake pred organi države prosilke. Vse to je stvar postopkov v državi prosilki.
poslovni prostor – vlaganja – najemnikova vzgajanja v poslovni prostor
Ko gre za najemnikova vlaganja v poslovni prostor, je treba ločevati med vlaganji, s katerimi najemnik tako uredi poslovni prostor, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen z najemno pogodbo, in vlaganji, ki ta okvir (stroški ureditve, popravil in vzdrževanja) presegajo. Prva so urejena z dispozitivnimi določbami 14. do 17. člena ZPSPP, povračila za druge pa je mogoče zahtevati na podlagi pogodbe (če je bilo pogodbeno razmerje urejeno tudi glede vlaganj) ali pa na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi oziroma poslovodstvu brez naročila.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0062985
ZD člen 213, 213/1. SPZ člen 11, 11/1. ZZZDR člen 12, 12/2, 51, 51/2, 59.
napotitev na pravdo – zunajzakonska skupnost – ugotavljanje zunajzakonske skupnosti – predhodno vprašanje
Sodišče na pravdo napoti nasprotnika stranke, katerega pravica se opira na zakonito domnevo.
Zmotno je tudi stališče, da obstoja zunajzakonske skupnosti po smrti enega od partnerjev ni več mogoče ugotavljati. Ni možen le samostojen zahtevek za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti, pač pa je mogoče o tem odločati le v postopku za ugotovitev pravice ali dolžnosti, v katerem ima vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti prejudicialni pomen.
OZ člen 190, 198, 346, 347. ZASP člen 156, 157, 159.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – zastaranje avtorskih zahtevkov – verzijski zahtevek
Konkretni tožbeni zahtevek ne izvira iz pogodbenega razmerja med strankama, kjer bi stranki določili krajši zastaralni rok, ampak gre za enostranski akt tožnika, ki svojo terjatev utemeljuje neposredno na podlagi zakona in v ta namen kršitelju avtorske pravice mesečno izstavlja račun za plačilo nadomestila. Sporni zahtevek je tako po svoji naravi verzijski zahtevek, za katerega velja petletni zastaralni rok.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnino, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če je upnik hipoteko pridobil že prej, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom in zemljiškoknjižno sodišče le odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižena hipoteka.
Razmerje med tožnico in njeno pooblaščenko je mandatno razmerje, v katerem odvetnik ne prevzame odgovornosti za uspeh svojega dela, temveč odgovarja le za škodo, ki bi nastala zaradi njegovega nestrokovnega ali nevestnega dela.
ZFPPIPP člen 5, 14, 48, 49, 50, 121, 383. ZPP člen 206.
postopek zaradi insolventnosti – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – skupno premoženje zakoncev - pogoji za začetek stečajnega postopka – osebni stečaj - smiselna uporaba določb ZPP – temeljna načela stečajnega postopka
Sodišče mora pri odločanju o tem, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje, upoštevati temeljna načela stečajnega postopka, kot so opredeljena v specialnem predpisu, to je ZFPPIPP, ki veljajo tudi v postopku osebnega stečaja, med njimi tudi načelo hitrosti postopka. Zat mora tehtati med temi načeli in med določili ZPP, ki se v postopku insolventnosti uporabljajo le smiselno (podrejeno) ter pri svojem procesnem delovanju prednostno zasledovati načela, ki veljajo v postopkih zaradi insolventnosti.
Različnost izpodbojnih domnev kaže na to, da je potrebno obstoj položaja insolventnosti presojati različno, če gre za trajnejšo nelikvidnost ali pa za dolgoročno plačilno nesposobnost. Kolikor se ugotovi obstoj enega od alternativno določenih položajev insolventnosti, je izpolnjen pogoj za začetek stečajnega postopka, če ni drugih zakonskih ovir.
ZOR člen 178, 178/1. ZOZP člen 20. ZPP člen 14, 282, 282/2.
zavarovalni primer – nastanek škodnega dogodka – zavarovalniška goljufija
Sodba sodišče veže, ko je razglašena, če pa ni javno razglašena, pa tedaj, ko je pisno dostavljena strankam.
To, da je bila zavržena kazenska ovadba zoper tožnico zaradi (zavarovalniške) goljufije, pravdnemu sodišču ne preprečuje presoje, ali je do zavarovalnega primera prišlo.
ZOZP člen 2a, 7, 21, 21/1, 21/2, 22. SPZ člen 60, 60/1.
sprememba lastništva med trajanjem zavarovanja – pogodba o zavarovanju avtomobilske odgovornosti – prenehanje zavarovalne pogodbe
Kljub spremembi lastništva, na novo lastnico niso prešle tudi pravice in obveznosti iz pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Z novelo iz leta 2001 spremenjeni 22. čl. ZOZP namreč določa, da, če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati šele, ko novi lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, to pogodbo pa mora novi lastnik skleniti najkasneje pred registracijo vozilo na svoje ime. Toženec je tako še vedno ostal zavarovanec.
odškodnina za posebno težko invalidnost – duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega – osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine – posredni oškodovanec
Posebno težka invalidnost, ki je predpostavka za pravno priznano nepremoženjsko škodo tožnikov kot posrednih oškodovancev, je pravni standard, ki terja omejen pristop. Odškodnina za škodo posrednih oškodovancev se namreč prisodi le izjemoma. Že iz samega pojma posebno težka invalidnost izhaja, da gre za najtežje primere hudih primerov invalidnosti.
Obstoj trajnejše življenjske skupnosti je torej predpostavka za pravico do odškodnine le za brate in sestre, ne pa tudi za člane ožje družine, to je za zakonca, otroke in starše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0060698
ZPP člen 1, 181, 181/1, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 17. SZ-1 člen 28, 28/1, 29, 29/4, 32, 33, 182. ZNP člen 17, 112.
pravovarstveni interes za ugotovitveno tožbo - ustavitev nepravdnega postopka – pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Če je odločitev v nepravdnem postopku, v katerem bi sodišče moralo odločati po pravilih pravdnega postopka, obremenjena z bistveno kršitvijo postopka, se nepravdni postopek ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred prisojnim sodiščem.
Ker od vložitve vloge z dne 12. 03. 2010 dalje predlagatelji ne zahtevajo več oblikovanja pravnega razmerja, ampak odločitev v sporu o obstoju civilnopravnega razmerja, je o zadevi treba odločiti po pravilih pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057669
ZOZP člen 7, 7/1, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 457, 457/3.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - spor majhne vrednosti - prometna nesreča - regres zavarovalnice - kršitev zavarovalne pogodbe - odgovornost lastnika vozila - kriterij obrazloženosti sodbe
Ker toženec, sicer lastnik vozila, ni bil voznik, ni izgubil zavarovalnih pravic, če mu sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov. Za škodo zavarovalnici odgovarja tretji (voznik).