Slabo finančno stanje in nelikvidnost toženca sicer lahko pomeni objektivno slabšo možnost tožnika za izterjavo terjatev, vendar bi moral tožnik za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe navesti in dokazati še aktivno ravnanje toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi postala izterjava terjatve onemogočena ali vsaj otežena.
Namen določbe 29. člen SPZ je varovanje zapuščine v korist dedičev, svoj namen pa doseže v tistih primerih, kadar nobeden od dedičev nima dejanske oblasti nad zapustnikovo stvarjo, zapuščino pa je treba zaščititi pred posegi tretjih. Tožnik in njegova žena M. M. sta bila soposestnika sporne nepremičnine, po smrti svoje žene pa je tožnik postal dejanski posestnik te nepremičnine v celoti. Toženec je kot sodedič M.M. v trenutku njene smrti sicer pridobil zakonito soposest, ki pa ne more konkurirati močnejši, dejanski tožnikovi posesti. Posestno varstvo je v prvi vrsti namenjeno varovanju obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarjo. Zato toženčeva zakonita soposest ne more biti enakovredna tožnikovi dejanski posesti.
sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti – vrednost spornega predmeta – pristojnost sodišča – stvarna pristojnost – zapuščina – delitev dediščine – skupnost dedičev – nujno sosporništvo – materialno sosporništvo pravni pouk – vezanost na pravni pouk – prava neuka stranka
Tožniki so res sodediči po pokojnem J. B., ki so višino zahtevka utemeljili z višino dednega deleža, vendar ne uveljavljajo zahtevka na dednopravni podlagi, temveč verzijski zahtevek. Glede na to, da so si dediščino že razdelili, ne vzdrži pritožbena trditev, da bi lahko zahtevek kot skupnost dedičev uveljavljali le enotno. Zato gre tožnike šteti za navadne (materialne) sospornike, vrednost tožbenega zahtevka pa se posledično presoja ločeno za vsakega tožnika posebej.
Ni mogoče trditi, da je prava neuka stranka prikrajšana za dejansko in učinkovito seznanitev s pravnimi posledicami ravnanja sodišča zgolj zato, ker je te sodišče zapisalo v obrazložitvi sklepa in ne morda v izrek ali pravni pouk.
ZFPPIPP člen 5, 14, 48, 49, 50, 121, 383. ZPP člen 206.
postopek zaradi insolventnosti – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – skupno premoženje zakoncev - pogoji za začetek stečajnega postopka – osebni stečaj - smiselna uporaba določb ZPP – temeljna načela stečajnega postopka
Sodišče mora pri odločanju o tem, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje, upoštevati temeljna načela stečajnega postopka, kot so opredeljena v specialnem predpisu, to je ZFPPIPP, ki veljajo tudi v postopku osebnega stečaja, med njimi tudi načelo hitrosti postopka. Zat mora tehtati med temi načeli in med določili ZPP, ki se v postopku insolventnosti uporabljajo le smiselno (podrejeno) ter pri svojem procesnem delovanju prednostno zasledovati načela, ki veljajo v postopkih zaradi insolventnosti.
Različnost izpodbojnih domnev kaže na to, da je potrebno obstoj položaja insolventnosti presojati različno, če gre za trajnejšo nelikvidnost ali pa za dolgoročno plačilno nesposobnost. Kolikor se ugotovi obstoj enega od alternativno določenih položajev insolventnosti, je izpolnjen pogoj za začetek stečajnega postopka, če ni drugih zakonskih ovir.
Določbe obligacijskega prava tistemu, ki sprejme ponudbo, sicer ne omogočajo enostranskega odstopa od sklenjene pogodbe oziroma umika sprejema ponudbe, razen če bi ponudnik izjavo o umiku prejel pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo.
Če je bila sklenjena pogodba s predkupnim upravičencem, ki ima najboljši vrstni red, sporazumno razvezana, je za ponudnike nastala dolžnost skleniti pogodbo s predkupnim upravičencem, ki ima naslednjo najboljšo predkupno pravico.
povrnitev premoženjske škode – nova škoda – valorizacija zavarovalne vsote
Sodišče mora pri odločanju o zahtevku na plačilo odškodnine za novo škodo ugotavljati, ali so podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, kakor tudi, ali je bila zavarovalna vsota z že izvršenimi izplačili izčrpana.
Odškodnina za novo škodo je vselej “presenečenje“ za odgovorno osebo in posega v njeno pričakovanje ter s tem pravno varnost, že zato, ker je ob prvem odločanju o odškodnini ni bilo mogoče pričakovati.
nepremoženjska škoda – nevšečnosti med zdravljenjem – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – omejitev intimnosti stikov
Omejitev intimnosti stikov z ženo in nežnosti do otrok v času zdravljenja je nevšečnost v zvezi z zdravljenjem in ne začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0062985
ZD člen 213, 213/1. SPZ člen 11, 11/1. ZZZDR člen 12, 12/2, 51, 51/2, 59.
napotitev na pravdo – zunajzakonska skupnost – ugotavljanje zunajzakonske skupnosti – predhodno vprašanje
Sodišče na pravdo napoti nasprotnika stranke, katerega pravica se opira na zakonito domnevo.
Zmotno je tudi stališče, da obstoja zunajzakonske skupnosti po smrti enega od partnerjev ni več mogoče ugotavljati. Ni možen le samostojen zahtevek za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti, pač pa je mogoče o tem odločati le v postopku za ugotovitev pravice ali dolžnosti, v katerem ima vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti prejudicialni pomen.
OZ člen 190, 198, 346, 347. ZASP člen 156, 157, 159.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – zastaranje avtorskih zahtevkov – verzijski zahtevek
Konkretni tožbeni zahtevek ne izvira iz pogodbenega razmerja med strankama, kjer bi stranki določili krajši zastaralni rok, ampak gre za enostranski akt tožnika, ki svojo terjatev utemeljuje neposredno na podlagi zakona in v ta namen kršitelju avtorske pravice mesečno izstavlja račun za plačilo nadomestila. Sporni zahtevek je tako po svoji naravi verzijski zahtevek, za katerega velja petletni zastaralni rok.
Z dopolnilno sodbo je prvo sodišče le dopolnilo svojo sodbo z dne 18. 05. 2009 in zato ni bilo dolžno v razlogih dopolnilne sodbe ponovno obrazlagati svoje dokazne ocene, kot jo je utemeljilo v razlogih sodbe z dne 18. 05. 2009, kolikor ti razlogi zadevajo tudi odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0062994
OZ člen 247, 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 366, 367, 367/1. ZST-1 člen 13, 39. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 8, 14. ZPP člen 105a. ZPP-D člen 130, 130/1.
pogodbena kazen – občasna terjatev – triletni zastaralni rok – neposredno izvršljiv notarski zapis – pretrganje zastaranja – predlog za izvršbo – bodoča terjatev – judikatna terjatev – začetek uporabe ZST-1 – plačilo takse kot procesna predpostavka
Če je pogodbena kazen določena za vsak dan zamude, gre za občasno terjatev, za katero velja triletni zastaralni rok.
Upoštevaje prehodno določbo 1. odstavka 130. člena ZPP-D, v kateri je določeno, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače, in ostale prehodne določbe, ki ne določajo izjeme od te določbe za začetek veljavnosti 18. člena ZPP-D, s katerim je bila spremenjena sporna določba 105.a člena ZPP, je treba v konkretni pravdi upoštevati tudi novelirano določbo 105. a člena ZPP, kljub temu, da je postopek začel teči pred uveljavitvijo novele ZPP-D.
ZOR člen 178, 178/1. ZOZP člen 20. ZPP člen 14, 282, 282/2.
zavarovalni primer – nastanek škodnega dogodka – zavarovalniška goljufija
Sodba sodišče veže, ko je razglašena, če pa ni javno razglašena, pa tedaj, ko je pisno dostavljena strankam.
To, da je bila zavržena kazenska ovadba zoper tožnico zaradi (zavarovalniške) goljufije, pravdnemu sodišču ne preprečuje presoje, ali je do zavarovalnega primera prišlo.
V času izdaje izpodbijanega sklepa je še veljalo določilo 2. odst. 108. člena ZPP, po katerem je sodišče nepopolno vlogo zavrglo, če jo je vložil odvetnik, ne da bi ga poprej pozvalo k njeni dopolnitvi. Ustavno sodišče RS je to zakonsko določilo naknadno razveljavilo. Ker je razveljavitev začela učinkovati prej, preden je bilo o predlogu za obnovo pravnomočno odločeno, bi bilo treba izpodbijani sklep sicer razveljaviti. Kljub temu pa sodišče druge stopnje izpodbijanega sklepa ni razveljavilo. V obravnavanem primeru bi bila namreč razveljavitev sama sebi namen, saj toženec z nikakršno dopolnitvijo svojega predloga ne bi mogel več narediti pravočasnega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057669
ZOZP člen 7, 7/1, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 457, 457/3.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - spor majhne vrednosti - prometna nesreča - regres zavarovalnice - kršitev zavarovalne pogodbe - odgovornost lastnika vozila - kriterij obrazloženosti sodbe
Ker toženec, sicer lastnik vozila, ni bil voznik, ni izgubil zavarovalnih pravic, če mu sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov. Za škodo zavarovalnici odgovarja tretji (voznik).