ZOR člen 178, 178/1. ZOZP člen 20. ZPP člen 14, 282, 282/2.
zavarovalni primer – nastanek škodnega dogodka – zavarovalniška goljufija
Sodba sodišče veže, ko je razglašena, če pa ni javno razglašena, pa tedaj, ko je pisno dostavljena strankam.
To, da je bila zavržena kazenska ovadba zoper tožnico zaradi (zavarovalniške) goljufije, pravdnemu sodišču ne preprečuje presoje, ali je do zavarovalnega primera prišlo.
Z dopolnilno sodbo je prvo sodišče le dopolnilo svojo sodbo z dne 18. 05. 2009 in zato ni bilo dolžno v razlogih dopolnilne sodbe ponovno obrazlagati svoje dokazne ocene, kot jo je utemeljilo v razlogih sodbe z dne 18. 05. 2009, kolikor ti razlogi zadevajo tudi odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku.
povrnitev premoženjske škode – nova škoda – valorizacija zavarovalne vsote
Sodišče mora pri odločanju o zahtevku na plačilo odškodnine za novo škodo ugotavljati, ali so podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, kakor tudi, ali je bila zavarovalna vsota z že izvršenimi izplačili izčrpana.
Odškodnina za novo škodo je vselej “presenečenje“ za odgovorno osebo in posega v njeno pričakovanje ter s tem pravno varnost, že zato, ker je ob prvem odločanju o odškodnini ni bilo mogoče pričakovati.
Slabo finančno stanje in nelikvidnost toženca sicer lahko pomeni objektivno slabšo možnost tožnika za izterjavo terjatev, vendar bi moral tožnik za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe navesti in dokazati še aktivno ravnanje toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi postala izterjava terjatve onemogočena ali vsaj otežena.
Določbe obligacijskega prava tistemu, ki sprejme ponudbo, sicer ne omogočajo enostranskega odstopa od sklenjene pogodbe oziroma umika sprejema ponudbe, razen če bi ponudnik izjavo o umiku prejel pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo.
Če je bila sklenjena pogodba s predkupnim upravičencem, ki ima najboljši vrstni red, sporazumno razvezana, je za ponudnike nastala dolžnost skleniti pogodbo s predkupnim upravičencem, ki ima naslednjo najboljšo predkupno pravico.
zaznamba izvršbe – hipoteka – obseg presoje pogojev za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. čl. ZZK-1 in za vknjižbo hipoteke po 88. čl. ZZK-1.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnino, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če je upnik hipoteko pridobil že prej, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom in zemljiškoknjižno sodišče le odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižena hipoteka.
Razmerje med tožnico in njeno pooblaščenko je mandatno razmerje, v katerem odvetnik ne prevzame odgovornosti za uspeh svojega dela, temveč odgovarja le za škodo, ki bi nastala zaradi njegovega nestrokovnega ali nevestnega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056177
ZSKZ člen 14, 41/1. ZSpo člen 17, 64, 64/1. ZLNDL člen 2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 337, 337/1.
lastninjenje – družbena lastnina – kmetijska zemljišča – športni objekti
Tožnica, ki je na spornih (kmetijskih) zemljiščih, ki so bila družbena lastnina pridobila lastninsko pravico na podlagi ZSKZ, ostaja lastnica zemljišč, ne glede na kasneje sprejet ZSpo, ker na njih ni športnih objektov.
ZZK-1 člen 200, 201. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki v zemljiška katastra člen 5.
prenos ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno – postopek poprave prenosa ročno vodene zemljiške knjige – pomotni vpis
Uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti, do katere lahko pride pri končni uskladitvi, zato je potrebno za odpravo teh pomanjkljivosti uporabiti določbe o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pomotni vpis.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – načelo kontradiktornosti
S tem, ko udeleženec v ugovoru zatrjuje, da listine katere vzpostavitev se v tem postopku zahteva, ni nikoli podpisal ter da je podpis na listini ponarejen, izpodbija obstoj te listine oziroma zatrjuje, da listina katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0057665
ZPP člen 13,206, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-14. ZDavP člen 234, 240, 240/1, 240/6. Direktiva Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z prelevmani, davki in drugimi ukrepi člen 12, 12/1, 17.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izvršljivost odločbe belgijskega organa – davčni dolžnik – postopek davčne izvršbe – porazdelitev pristojnosti med organi držav članic
V postopku, ki se vodi na podlagi zaprosila, je zato, upoštevajoč te določbe, lahko predmet preiskusa zgolj pravilnost in popolnost zaprosila tuje države ter sam postopek, ki se nato na tej podlagi vodi, ne pa morebitna pravilnost ali nepravilnost izvršilnega naslova, njegova predhodna vročitev in morebitne druge napake pred organi države prosilke. Vse to je stvar postopkov v državi prosilki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0060698
ZPP člen 1, 181, 181/1, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 17. SZ-1 člen 28, 28/1, 29, 29/4, 32, 33, 182. ZNP člen 17, 112.
pravovarstveni interes za ugotovitveno tožbo - ustavitev nepravdnega postopka – pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Če je odločitev v nepravdnem postopku, v katerem bi sodišče moralo odločati po pravilih pravdnega postopka, obremenjena z bistveno kršitvijo postopka, se nepravdni postopek ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred prisojnim sodiščem.
Ker od vložitve vloge z dne 12. 03. 2010 dalje predlagatelji ne zahtevajo več oblikovanja pravnega razmerja, ampak odločitev v sporu o obstoju civilnopravnega razmerja, je o zadevi treba odločiti po pravilih pravdnega postopka.
nepremoženjska škoda – nevšečnosti med zdravljenjem – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – omejitev intimnosti stikov
Omejitev intimnosti stikov z ženo in nežnosti do otrok v času zdravljenja je nevšečnost v zvezi z zdravljenjem in ne začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti – vrednost spornega predmeta – pristojnost sodišča – stvarna pristojnost – zapuščina – delitev dediščine – skupnost dedičev – nujno sosporništvo – materialno sosporništvo pravni pouk – vezanost na pravni pouk – prava neuka stranka
Tožniki so res sodediči po pokojnem J. B., ki so višino zahtevka utemeljili z višino dednega deleža, vendar ne uveljavljajo zahtevka na dednopravni podlagi, temveč verzijski zahtevek. Glede na to, da so si dediščino že razdelili, ne vzdrži pritožbena trditev, da bi lahko zahtevek kot skupnost dedičev uveljavljali le enotno. Zato gre tožnike šteti za navadne (materialne) sospornike, vrednost tožbenega zahtevka pa se posledično presoja ločeno za vsakega tožnika posebej.
Ni mogoče trditi, da je prava neuka stranka prikrajšana za dejansko in učinkovito seznanitev s pravnimi posledicami ravnanja sodišča zgolj zato, ker je te sodišče zapisalo v obrazložitvi sklepa in ne morda v izrek ali pravni pouk.