ZJU člen 5, 100, 100/1, 154. ZDR člen 37, 83, 83/2, 86, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – pisna obdolžitev – zagovor
Vsebina očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti identična s pisno obdolžitvijo, pri čemer mora biti pisna obdolžitev jasna, tako da je mogoče ugotoviti, katere konkretne kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja se delavcu očitajo, saj se delavec le tako lahko zagovarja.
kreditna pogodba – izjava o razdrtju pogodbe – dokazilo o prejemu poštne pošiljke – oblikovalni učinek izjave o razdrtju pogodbe – zamudne obresti pred vložitvijo tožbe
Tožeča stranka zgolj s predložitvijo kopije njene knjige oddanih poštnih pošiljk ni dokazala, da sta toženi stranki takšno izjavo tudi prejeli. Iz navedene listine je razvidno le, da naj bi tožeča stranka oddala navedeni pošiljki kot priporočeni (oznaka „R“ pod opombo), pri čemer takšna pošiljka omogoča pridobitev dokaza o vročitvi te pošiljke na zahtevo uporabnika.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/2, 108, 108/2, 374, 374/2.
revizija – predložitev pooblastila za vložitev revizije – zavrženje pravnega sredstva – nedovoljena revizija
Ustavno sodišče ni razveljavilo določbe 5. odst. 98. člena ZPP, pač pa določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki se je nanašala na zavrženje nerazumljivih ali nepopolnih vlog, če jih je vložil odvetnik. V obravnavanem primeru revizija ni bila nepopolna ali nerazumljiva, pač pa nedovoljena, upoštevaje 2. odstavek 374. člena ZPP, ker jo je vložil pooblaščenec, ki te pravice ni imel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057692
ZOR člen 189, 189/3, 195. ZPP člen 286, 286b.
materialna škoda – izgubljen dobiček – dnevnice – običajni namen dnevnic – pravočasno grajanje procesnih napak – prepozno podajanje navedb
V izgubo na zaslužku kot materialno škodo, ki je nastala oškodovancu, sodijo tudi zneski dnevnic (brez stroškov malice), saj bi jih ta prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
posest služnosti – posest pravice – vezanost sodišča na postavljeni zahtevek
Sodišče je s tem, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na motenje stvari, ki ga je pred tem kar samo preoblikovalo v motenje stvari namesto prvotne pravice, odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Odločalo je o zahtevku, ki ga ni bilo in s tem prekoračilo pooblastila, ki jih ima pri odločanju v pravdnem postopku.
izdaja začasne odredbe – zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – zatrjevanje konkretnih okoliščin
Golo sklicevanje na neobstoj z začasno odredbo povzročene škode ne zadošča. Upnik mora zatrjevati konkretna okoliščine in vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati njihov obstoj.
Za poseg v dolžnikov pravni položaj pred pravnomočnostjo sodne odločbe mora biti izkazan zakonit razlog; če ta ni podan ali ni izkazan, je pravno nepomembno, ali iztoževana terjatev obstoji ali ne.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0062186
ZOR člen 18, 18/2, 751, 751/1, 941, 941/2. ZIZ člen 173. ZPPSL člen 131, 131/1, 143, 143/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandat – pogodba o zavarovanju poklicne odgovornosti – odškodninska odgovornost zavarovalnice – prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku
Pri ravnanju odvetnika ni šlo zgolj za zmotno pravno naziranje. Odvetnik bi moral vedeti, da mora terjatev in ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, opustitev prijave pa je groba napaka pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Zaradi te napake tožeča stranka ni bila poplačana kot ločitvena upnica iz posebne stečajne mase, temveč le sorazmerno iz splošne razdelitvene mase.
Posamezen upnik lahko po začetku stečajnega postopka doseže poplačilo svoje terjatve samo v stečajnem postopku na podlagi sklepa o glavni razdelitvi oziroma drugega sklepa stečajnega senata. Splošno pravilo o prepovedi izvršb pa ne velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na zahtevke, katerih predmet niso terjatve, ki se poplačajo iz splošne stečajne mase, to pa so terjatve, zavarovane z ločitveno pravico.
Napačno je stališče, da je zaradi tega, ker je bil izvršilni postopek že skoraj zaključen in je bil izdan že sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, zaradi česar v skladu s 173. členom ZIZ ugasne zastavna pravica, tudi ločitvena pravica prenehala.
ODZ paragraf 1175, 1203. ZOR člen 25, 25/2, 413, 600.
gospodarski subjekt - gradbeni odbor - realizirana ustna pogodba o delu - družba civilnega prava - indirektno zastopstvo - direktno zastopstvo - učinki zastopstva - solidarna odgovornost
Po izvedenem dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da toženec pogodbe o delu ni sklepal v svojem imenu in za svoj račun. Če je v razmerju do tožnika nastopal kot zastopnik nedoločenega kroga oseb – vaščanov V., ki so se organizirali v gradbeni odbor kot družbo civilnega prava (societas), še ne pomeni, da za obveznosti družbe do tretjih odgovarja kot zastopnik oziroma solidarno odgovarja kot družbenik. V delovanju toženca ni šlo za indirektno zastopstvo, saj ni nastopal v svojem imenu in za račun zastopanega, pač pa za neposredno zastopstvo, ki ima učinke le neposredno za zastopanega.
V obravnavanem razmerju ni šlo za gospodarsko pogodbo, saj družba civilnega prava ni pravna oseba in tudi ni gospodarski subjekt.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062167
ZPP člen 443, 453, 481, 495, 495/1. OZ člen 80. CMR člen 30, 30/2.
spor majhne vrednosti - pooblaščenec po zaposlitvi - zloraba procesnih pravic - pravica do izjave - dodatni procesni zahtevki - prevzem blaga po prevozni pogodbi
Prepoved upoštevanja dejstev in dokazov, podanih v več kot dveh vlogah, velja le v primeru rednega postopka na podlagi procesnega zahtevka, uveljavljanega s prvo vlogo (tožbo ali predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Če pravdni stranki po začetem postopku postavita dodatne procesne zahtevke (npr. kot spremembo tožbe, nasprotno tožbo ali pobotni ugovor), je treba nasprotni stranki ne glede na število do tedaj vloženih vlog vedno dopustiti, da se o dodatnem ali spremenjenem zahtevku izjavi, saj bi v nasprotnem šlo za zlorabo procesnih pravic.
Vsebina pojma „pooblaščenca po zaposlitvi“ zajema katerokoli osebo, ki za gospodarsko družbo opravlja takšno delo, da je z njim zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, pri čemer so konkretni pooblaščenci po zaposlitvi v zakonski določbi navedeni zgolj primeroma.
Ugotovljene spremenjene okoliščine utemeljujejo le zvišanje, nikakor pa ne znižanja preživnine. Znesek za zadovoljitev preživninskih potreb otroka je soodvisen od zmožnosti njegovih staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da tako tožnik kot mati toženk ob upoštevanju otroškega dodatka in štipendij, lahko zagotovita toženkama pokritje celotnih stroškov življenjskih potreb.
Za obstoj objektivnega pogoja po 6. členu ZGD-93 se zahteva zmanjšanje premoženja, česar pa tožeča stranka ni uspela izkazati. Samo dejstvo, da kupnina s strani družbe D., d.o.o. morebiti ni bila plačana, še ne vodi do zaključka, da je bilo premoženje družbe N., d.o.o. zmanjšano, saj bi šlo zgolj za spremembo strukture premoženja (iz nepremičnine v obligacijsko pravno terjatev). Družba N., d.o.o. je tako na podlagi prodajne pogodbe imela terjatev (obligacijsko pravico) na plačilo kupnine. Ob izostanku trditev v smeri navideznosti prodajne pogodbe (oziroma zaradi prepoznih trditev v tej smeri) oziroma kupnini pod tržno ceno, je zaključek sodišča prve stopnje o tem, da objektivni pogoj po 4. alineji 1. odstavka 6. člena ZGD-93 ni izpolnjen, pravilen.
dedovanje na podlagi zakona – določitev zakonitih dedičev – dedna transmisija – deklaratornost sklepa o dedovanju
Prišlo je do situacije, ko mora sodišče namesto dedinje, ki je preživela zapustnika, a je umrla pred zaključkom zapuščinskega postopka, določiti dediče, ki vstopijo kot njeni dediči. Pri tem pa pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni ne more poseči v pravni položaj pritožnic, v kolikor se ugotovi, da sta dejansko njeni zakoniti dedinji. Zato bi jima moralo sodišče prve stopnje omogočiti sodelovanje v obravnavanem postopku, torej ju povabiti na zapuščinsko obravnavo, nato pa ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotoviti, kdo so dediči po pokojnem ter višino dednih deležev.
nepremoženjska škoda – povrnitev nepremoženjske škode – pravnorelevantna škoda – neznatna škoda – neznatna telesna poškodba
Sunek s komolcem v rebra ob tem, da tožnik ni dokazal nobenih zaznavnih znakov poškodbe, zdravniških posegov ali drugih posledic domnevne poškodbe, ne more biti podlaga za ugotovitev obstoja škode in odškodninske obveznosti tožene stranke.
Strah, tudi če bi bila ugotovljena pri tožniku telesna poškodba, ni mogel biti takšen, da bi lahko porušil njegovo duševno ravnovesje, saj je šlo le za neznatno telesno poškodbo.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. OZ člen 134.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – začasna odredba – pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – spletna klepetalnica – internetni forum
Sodišče prve stopnje ni naredilo potrebnega materialnopravnega preizkusa, ali so posamezne trditve o dejstvih in posamezna mnenja (vrednostne sodbe), ki izhajajo iz spornih zapisov, objektivno žaljiva, temveč je (zgolj) navedlo, da moč spletnih klepetalnic nima moči medijev ter da se pričakuje od povprečnega spletnega obiskovalca, da bo v odnosu do vrednostnih sodb podanih v spletnih klepetalnicah ravnal z določeno rezervo, torej z vednostjo, da kritika anonimne osebe, ki nima ustreznih strokovnih znanj, glede ustreznih kvalifikacij zdravnika in kakovosti njegovega dela ne vzdrži strokovne presoje.
Ni resi, da z vrednostnimi sodbami, izrečenimi v spletni klepetalnici, ni mogoče prizadeti ugleda in časti posameznika.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
vročanje – vročanje pravni osebi – fikcija vročitve – vročitev predloga za začetek stečajnega postopka
Dolžnik kot naslovnik v obvestilu o prispelem pismu ni bil opozorjen v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP na posledice dolžnikovega neprevzema pisanja na pošti in postopanje pošte, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Zato po presoji pritožbenega sodišča vročitev predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku s fikcijo po 4. odstavku 142. člena ZPP ni bila pravilna.
plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – pasivna legitimacija denacionalizacijskega zavezanca – narava odškodnine
Pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec. Po denacionalizacijski odločbi je bila zavezanka za izročitev nepremičnine v posest tožnikom tožena stranka, saj je bila nepremičnina v njenem premoženju.
Pri odškodnini gre za nadomestilo, odmeno, odškodovanje, za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Gre torej za vprašanje koristi, ki bi jo imel denacionalizacijski upravičenec, če bi takoj ob uveljavitvi ZDen dobil nepremičnine v last.
ZOR člen 376, 376/1, 376/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – ugovor zastaranja – stabilizacija zdravstvenega stanja
Za začetek teka 5-letnega objektivnega zastaralnega roka je odločilen čas nastanka škode, to je trenutek, ko je obseg škode objektivno znan. Za začetek teka 3-letnega subjektivnega zastaralnega roka pa je odločilen čas, ko je obseg škode znan ali bi moral biti znan oškodovancu (ob predpostavki, da mu je znan povzročitelj). V konkretnem primeru je bil obseg škode objektivno znan najkasneje 21. 03. 2001, tožniku – oškodovancu, pa je bil obseg škode znan oziroma bi mu moral biti znan, najkasneje 27. 05. 2004, ko je bil pregledan pri travmatologu, ki ni ugotovil nobenih novih okoliščin v zvezi s posledicami poškodbe in ko ni bilo več mogoče govoriti o kakršnemkoli zdravljenju tožnikovih poškodb, mogoče pa je bilo govoriti o tem, da se je tožnikovo stanje in s tem škoda, že stabiliziralo.
Avalist, ki je menico podpisal kot bianco menico, lahko v menični pravdi uveljavlja ugovore iz osnovnega posla, zaradi katerega se je menično zavezal nasproti meničnemu upniku, ki je hkrati upnik iz temeljnega razmerja.
skupna gradnja – dogovor o skupni gradnji – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s strani tujca
V času morebitne sklenitve pravnega posla – dogovora o skupni gradnji in v času morebitne izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari, toženec kot tujec ne na podlagi pravnega posla in ne na podlagi zakona, ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini.