mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
V nepravdnem postopku se določi meja le, kadar gre za spor le glede meje. Sodišče prve stopnje je iz navedb strank ugotovilo, da ne gre za takšen spor, ampak za spor o lastninski pravici, zato je pravilno in v skladu s 17. čl. ZNP nepravdni postopek ustavilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057654
OZ člen 198. ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1, 26/2. SPZ člen 66.
uporabnina – najemno razmerje – poslovni prostor – odpoved najemnega razmerja – prenehanje najemnega razmerja – trenutek pravnomočnosti sodbe – solastnina – razdeljena stvar v naravi – uporaba tuje stvari
Najemno razmerje za poslovni prostor preneha s potekom roka, ki ga določa najemna pogodba in ne sme biti krajši od enega leta. Najemodajalec mora tudi navesti, do katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovnega prostora, saj bi bil v nasprotnem primeru začetek teka roka odvisen od negotove okoliščine, kdaj bo sodišče odpoved najemne pogodbe uspelo vročiti najemniku. Glede na takšno zakonsko ureditev za prenehanje najemnega razmerje ne more biti ključno, kdaj je postala sodba pravnomočna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006486
KZ-1 člen 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 285c, 285c/1, 371, 371/1-3, 371/1-9, 372, 372-1, 450a, 450b, 450c, 450č.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sporazum o priznanju krivde - pouk o posledicah priznanja krivde - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - odločba o odvzemu premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - pravno varstvo osebe, ki se ji odvzame premoženjska korist in ki v postopku ni bila obdolžena
Ker je subjekt pogajanja in sporazuma tudi sicer le konkretni obtoženec, pa je razumljivo, da sklenjeni sporazum ne more posegati v pravice ali dolžnosti drugih obtožencev, niti ni dolžnost tožilca, da bi o posledicah sklenjenega sporazuma za druge osebe, obtoženca o tem posebej seznanil.
Po drugem odstavku 450.č člena ZKP je bilo sodišče dolžno presoditi, ali je bil sporazum sklenjen v skladu z določbami 450.a, 450.b in 450.c člena ZKP in ali so glede priznanja krivde izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 285.c člena ZKP.
Res je, da z uveljavitvijo instituta priznanja krivde ne pridejo več v poštev tiste določbe kazenskega postopka, ki se nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja, kar v primeru, ko se premoženjska korist odvzame tistemu obtožencu, ki je krivdo priznal, ne bi smelo biti problematično. Drugače pa je, ko se taka korist odvzame drugi osebi, ki v postopku ni bila obtožena in ki jo zaradi priznanja krivde obtoženca, zadenejo posledice odvzema, sama pa zaradi značilnosti postopka v dokaznem postopku ni sodelovala. Vendar takim osebam pravica do pravnega varstva zaradi opisane procesne situacije ne more biti okrnjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057685
ZOZP člen 7. OZ člen 165, 299, 299/2, 378, 963. ZPP člen 8, 224.
regres zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti – višina zamudnih obresti – obvezno avtomobilsko zavarovanje – potrdilo o izplačilu odškodnine – javna listina – neobstoj dokaznih pravil
Škoda tožeče stranke je nastala s trenutkom izplačila odškodnine oškodovancem, vendar pa dospelost škode ne sovpada nujno s trenutkom zapadlosti in zamudo, saj ni rečeno, da zavezanec za regres za izplačilo s strani zavarovalnice tudi takoj izve. Odločilno je zato dejstvo, kdaj pride zavezanec za regres v zamudo. Kadar rok za izpolnitev ni določen, pride v poštev določba 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost.
Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 06. 2002 o zamudnih obrestih od denarne terjatve za nepremoženjsko in premoženjsko škodo je glede teka zamudnih obresti in njihove višine izrecno vezano na čas veljavnosti ZPOMZO-A, slednji pa je z uveljavitvijo novega ZPOMZO-1 junija 2003 prenehal veljati. Od takrat dalje za zniževanje obresti ni podlage.
pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora – neudeležba na naroku – predlog za preložitev naroka – opravičilo odsotnosti z naroka
Tožena stranka bi morala, da bi sodišče njene navedbe v zvezi s stroški poprave okvarjenega vozila sploh lahko obravnavalo kot pobotni ugovor, navesti znesek, ki ga uveljavlja nasproti terjatvi tožeče stranke, skupaj z morebitnimi pripadki. Ker tožena stranka tega ni storila, sodišče prve stopnje njenega ugovora ni moglo niti obravnavati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062988
ZPP člen 14.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – ugotavljanje opisa dejanja iz pravnomočne obsodilne sodbe
Iz instituta „vezanosti“ izhaja, da odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Pravdno sodišče pa mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
Iz dopisa toženca povsem jasno izhaja, da tožnik ni utrpel (telesnih in duševnih) bolečin ter strahu take stopnje, da bi njihova stopnja in trajanje opravičevale denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, sploh upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve.
vnovčitev bančne garancije – abstraktna bančna garancija – prepoved dolžnikovemu dolžniku izplačati po bančni garanciji – ugovori iz temeljnega posla
Abstraktna garancija je samostojna in neodvisna od osnovnega posla, zato se upnik lahko upre unovčitvi garancije le, če se sklicuje na zlorabo.
Unovčitev garancije ni pogojena s številom napak niti z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak. To bi pomenilo že reševanje osnovnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom bančne garancije kot samostojne in neodvisne garancije.
Gre za abstraktno garancijo, kjer že primerjava garancije in zahtevka za vnovčitev pokaže, da zahtevek ustreza pogojem iz garancije. Konkretizacija napake pa ni potrebna, saj bi abstraktna bančna garancija v tem primeru izgubila svoj smisel.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja terjatve
Upnik izkazuje obstoj prvega pogoja za izdajo začasne odredbe z obsežno gradbeno dokumentacijo in predlaga zaslišanje prič. Sodišče pa je zaključilo, da upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve, vendar svoje ocene ni obrazložilo. Izpodbijani sklep je tako obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka.
Skladno z določilom 179. člena OZ je dolžno sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pretehtati vse okoliščine, ki so vplivale na počutje in aktivnosti oškodovanca (subjektivno merilo) in upoštevati tudi sodno prakso glede odmere odškodnin v podobnih primerih (objektivno merilo). Pri tem je bistvena skupno dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo in ne višina posameznih postavk znotraj te.
Pogodbeno določilo je nejasno in je med pravdnima strankama tudi sporno. Iz teorije izhaja, da je določilo sporno takrat, kadar mu pogodbeni stranki pripisujeta drugačen oz. različen pomen. Povedano drugače, določilo je sporno, če ena pogodbena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pogodbena stranka pa trdi, da je njegov pomen drugačen. Ker je določilo med strankama sporno, ga je potrebno razlagati. Drugostopenjsko sodišče ne soglaša z očitki, da bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabiti le gramatikalno razlago sporne določbe, ne pa tudi namensko.
posest služnosti – posest pravice – vezanost sodišča na postavljeni zahtevek
Sodišče je s tem, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na motenje stvari, ki ga je pred tem kar samo preoblikovalo v motenje stvari namesto prvotne pravice, odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Odločalo je o zahtevku, ki ga ni bilo in s tem prekoračilo pooblastila, ki jih ima pri odločanju v pravdnem postopku.
izdaja začasne odredbe – zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – zatrjevanje konkretnih okoliščin
Golo sklicevanje na neobstoj z začasno odredbo povzročene škode ne zadošča. Upnik mora zatrjevati konkretna okoliščine in vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati njihov obstoj.
Za poseg v dolžnikov pravni položaj pred pravnomočnostjo sodne odločbe mora biti izkazan zakonit razlog; če ta ni podan ali ni izkazan, je pravno nepomembno, ali iztoževana terjatev obstoji ali ne.
V konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče priznati pravnega interesa za pritožbo, saj tožeča stranka s tožbo ni uspela. Ta je bila namreč z izpodbijanim sklepom zavržena kot nepopolna, sklep o izvršbi pa v celoti razveljavljen.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – vsebina obveznosti – predmet izpolnitve
Pravice in obveznosti iz obligacije se oblikujejo glede določenega ravnanja ali storitve, tako da to ravnanje ali storitev predstavlja obligacijo. Predmet obligacije je torej tisto, glede česar je nastala obligacija – konkretizacija obveznosti in pravic, ki izhajajo iz obligacije.
uporabnina – neupravičena obogatitev – jezikovna razlaga zakonskih določb – kmetija v solastnini – uporaba tuje stvari – upravičenja solastnika
Dejstvo, da tožnik solastne nepremičnine ne uporablja, jo pa uporablja (v celoti) toženec, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Zgolj gramatikalna razlaga 198. člena OZ, brez upoštevanja, da gre le za specialno določilo v razmerju do 190. člena OZ (in zato abstraktni dejanski stan obsega vse splošne predpostavke obogatitvenega zahtevka) pripelje do zmotnega materialnopravnega zaključka.
plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – pasivna legitimacija denacionalizacijskega zavezanca – narava odškodnine
Pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec. Po denacionalizacijski odločbi je bila zavezanka za izročitev nepremičnine v posest tožnikom tožena stranka, saj je bila nepremičnina v njenem premoženju.
Pri odškodnini gre za nadomestilo, odmeno, odškodovanje, za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Gre torej za vprašanje koristi, ki bi jo imel denacionalizacijski upravičenec, če bi takoj ob uveljavitvi ZDen dobil nepremičnine v last.
ZOR člen 376, 376/1, 376/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – ugovor zastaranja – stabilizacija zdravstvenega stanja
Za začetek teka 5-letnega objektivnega zastaralnega roka je odločilen čas nastanka škode, to je trenutek, ko je obseg škode objektivno znan. Za začetek teka 3-letnega subjektivnega zastaralnega roka pa je odločilen čas, ko je obseg škode znan ali bi moral biti znan oškodovancu (ob predpostavki, da mu je znan povzročitelj). V konkretnem primeru je bil obseg škode objektivno znan najkasneje 21. 03. 2001, tožniku – oškodovancu, pa je bil obseg škode znan oziroma bi mu moral biti znan, najkasneje 27. 05. 2004, ko je bil pregledan pri travmatologu, ki ni ugotovil nobenih novih okoliščin v zvezi s posledicami poškodbe in ko ni bilo več mogoče govoriti o kakršnemkoli zdravljenju tožnikovih poškodb, mogoče pa je bilo govoriti o tem, da se je tožnikovo stanje in s tem škoda, že stabiliziralo.