pravdna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - poslovno nesposobna oseba - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravni učinek - neodobritev tožbe
Tožnik kot oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za samostojno nastopanje v sodnih postopkih oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sam opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti pravnih posledic v sodnih postopkih. Tudi tožnikovo poimenovanje vloge kot tožbe po povedanem ne more imeti za posledico, da bi bilo treba njegovo vlogo nadalje procesno obravnavati kot tožbo (prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015, X Ips 193/2017 in I Up 148/2024). Smiselno enako velja za predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 12, 15.
trg finančnih instrumentov - tržna manipulacija - prodaja vrednostnih papirjev - prodajna cena
Sodišče sodi, da je toženka s tem, ko tožniku ni omogočila dokazovanja njegovih (nasprotnih) trditev glede spornih dejstev na glavni obravnavi zagrešila bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), kar je vplivalo ali moglo vplivati na ugotovitev v konkretni zadevi zaradi česar je izpodbijana odločba v izpodbijanem delu nezakonita.
ZGos člen 2, 2/2, 5, 5/2. Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis člen 90a.
neposredna plačila v kmetijstvu - namembnost objekta - stanovanjski prostori - opravljanje gostinske dejavnosti - nepravilna uporaba predpisov
Po drugem odstavku 5. člena ZGos se lahko gostinska dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetje, opravlja v stanovanjskih prostorih in na kmetijah, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi. Tako ne drži stališče prvostopenjskega organa, da stanovanje ne more biti namenjeno dejavnosti oddajanja v najem že zato, ker naj bi bilo po svojem bistvu namenjeno prebivanju. Tudi nastanitev gostov v stanovanju pomeni (njihovo) prebivanje. Tožnica je glede na citirana določila upravičena, da del stavbe, katerega namembnost je po gradbenem dovoljenju stanovanje, kot sobodajalec oddaja v najem, če so za to izpolnjeni vsi ostali pogoji po ZGos. Prav tako po povedanem ne drži stališče organa druge stopnje, da stanovanja v objektu ni mogoče oddajati v najem, ker del njegove namembnosti ni klasificiran pod 12111-hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev. Tožnica je upoštevaje navedeni predpis upravičena, da lastno stanovanje uporablja za oddajo v najem kot sobodajalec, četudi to stanovanje v gradbenem dovoljenju ni klasificirano kot "podobna stavba za kratkotrajno nastanitev oziroma druga stavba za kratkotrajno nastanitev". Klasifikacija dela objekta kot stanovanje tožnici omogoča, da stanovanje skladno z ZGos oddaja v najem gostom, kar je po prilogi 12 Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 podprta dejavnost.
ZUS-1 člen 4, 33, 33/2, 33/2-1, 36, 36/1, 36/1-4. ZPIZ-1 člen 103. ZZRZI člen 40, 40/6.
mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe delavcu invalidu - tožba zaradi kršitve človekovih pravic in svoboščin - odpoved pogodbe o zaposlitvi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Mnenje komisije o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu ni akt ali dejanje, s katerim bi se posegalo v ustavne pravice in ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo, zato je Upravno sodišče zaključilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo tožbe zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, torej subsidiaren upravni spor ni dopusten.
ZSDH-1 člen 21, 21/3, 21/3-3, 21/6. ZIntPK člen 4, 4-3, 27, 27/1. ZUP člen 154.
korupcija - ugotovitve o konkretnem primeru - član nadzornega sveta - minister - prenehanje funkcije - kršitev pravil postopka - ustna obravnava - zavrnitev dokaza - vnaprejšnja dokazna ocena
Toženka ni sledila tožnikovemu dokaznemu predlogu, da kot priči zasliši G. G. in H. H. z obrazložitvijo, da za namen razjasnitve dejanskega stanja ni potrebno.
Ker G. G. in H. H. nista sodelovali pri omenjenem glasovanju, po mnenju toženke razgovor z njima ne bi doprinesel k razjasnitvi zadeve, dokazni predlog pa tudi ni konkretiziran. Po presoji sodišča toženka dokazni predlog za zaslišanje predlaganih prič G. G. in H. H. toženka ni zavrnila iz zakonsko dopustnih razlogov.
Za upravni postopek velja, da je mogoče obstoj dejstev presoditi šele potem, ko je bil dokazni postopek izveden in so dokazi vsebinsko presojeni, ne pa obratno, da bi se vpliv predlaganih dokazov na dejansko stanje lahko presojal, še preden so bili dokazi izvedeni. Toženka se je v predmetni zadevi vnaprej opredelila o dokazni vrednosti in potencialnem vplivu dokaznega predloga zaslišanja prič G. G. in H. H. na končno dokazno oceno, za kar pa nima zakonske podlage. Zavrnitev dokaznih predlogov strank se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno, kot je po presoji sodišča storila toženka v obravnavanem primeru in kot to utemeljeno ugovarja tudi tožnik v tožbi.
ZIntPK člen 13, 13/4, 21, 21/3, 27, 27/1. ZUP člen 154, 154/1, 164, 164/2, 165, 165/1. ZSDH-1 člen 48, 48/2.
korupcija - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - minister - prenehanje funkcije - član nadzornega sveta - kršitev pravil postopka - pravica do izjave - ustna obravnava - zavrnitev dokaznega predloga
Do dokaznih predlogov strank v postopku se mora upravni organ opredeliti in jih dokazno presoditi, če se podani pravočasno, substancirano in se z njimi dokazuje relevantna dejstva, pri čemer imajo vsa dokazna sredstva enako dokazno moč. Ko stranka v postopku predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je upravni organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Toženki ni potrebno izvajati dokazov, ki so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva.Tožnik s predlaganimi dokaznimi sredstvi ni dokazoval dejstev, ki bi bila že dokazana, temveč nasprotna dejstva. Dokazni predlog je bil podan pravočasno, substancirano, za dokazovanje relevantnih dejstev. Toženka ga je neutemeljeno v 11. točki obrazložitve izpodbijanega akta zavrnila kot nekonkretiziranega. Toženka bi morala opraviti ustno obravnavo in na njen izvesti zaslišanje tožnika in predlaganih prič ter tožniku omogočiti, da se o dokazih in navedbah prič izjasni, po potrebi pa tudi izvesti soočenje.
Za upravni postopek velja, da je mogoče obstoj dejstev presoditi šele potem, ko je bil dokazni postopek izveden in so dokazi vsebinsko presojeni, ne pa obratno, da bi se vpliv predlaganih dokazov na dejansko stanje lahko presojal, še preden so bili dokazi izvedeni. Toženka se je v predmetni zadevi vnaprej opredelila o dokazni vrednosti in potencialnem vplivu dokaznega predloga zaslišanja prič E. E. in F. F. na končno dokazno oceno, za kar pa nima zakonske podlage. Zavrnitev dokaznih predlogov strank se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno, kot je po presoji sodišča storila toženka v obravnavanem primeru in kot to utemeljeno ugovarja tudi tožnik v tožbi.
ZSRR-2 člen 31, 31/1, 31/2, 31/3, 31/4, 31/8, 31/9. ZUP člen 6, 6/1. URS člen 2, 14, 22, 23, 25. Uredba o karti regionalne pomoči za obdobje 2022-2027 (2022) člen 2, 2/5.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uporaba materialnega prava - pravilna uporaba materialnega prava - državna pomoč - odstop od načela zakonitosti - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - učinek ex nunc - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Kolikor gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, sodišče meni, da mora organ (v skladu z načelom zakonitosti) v ponovnem postopku odločiti po (novem) veljavnem predpisu, razen če bi bilo glede na naravo upravne zadeve treba uporabiti prej veljavni materialni predpis ali če bi v novem materialnem predpisu bilo določeno, da je v takem primeru treba uporabiti prej veljaven materialni predpis.
Že ta okoliščina kaže na to, da organ v času ponovnega odločanja (7. 9. 2022) v materialnem predpisu ni imel podlage za odločanje po prej veljavni Uredbi za obdobje 2014 - 2021, in torej za odstop od načela zakonitosti. V Uredbi 2022 - 2027 namreč ni določbe, da se za vloge, vložene pred njeno uveljavitvijo, uporabljajo še določbe Uredbe 2014 - 2021. Tako da je po mnenju sodišča glede na namensko metodo in logiko stvari treba citirane določbe 31. člena ZSRR-2 razlagati v pomenu, da se pri odločanju o upravičenosti do pomoči uporabi vsakokratno veljavno uredbo.
ZBPP člen 40, 40/6. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 42, 42/1, 43, 143, 229, 229/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec v upravnem postopku - aktivna legitimacija - pravni interes - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je imela položaj stranke v obravnavanem samostojnem upravnem postopku odmere nagrade in potrebnih izdatkov odvetnica, ki je izvajalka BPP. Postopek se je začel na zahtevo odvetnice s tem, ko je pravočasno vložila napotnico s priloženim stroškovnikom, kar med strankami ni sporno. To pomeni, da tožnik v obravnavanem upravnem postopku vse do nastopa dokončnosti izpodbijanega sklepa ni imel položaja stranke, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Tožnik bi torej moral v obravnavanem primeru za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka po 9. členu 260. člena ZUP.
Sodišče še ugotavlja, da četudi bi tožnik v upravnem postopku imel položaj stranskega udeleženca, bi moralo sodišče njegovo tožbo zavreči, saj tožnik po vsebini ugovarja le zavrnilnemu delu izpodbijanega sklepa, za kar pa nima pravnega interesa.
začasna odredba - ugoditev predlogu - zahteva za varstvo zakonitosti - upravni spor - izredna pravna sredstva
Sistem pravnih sredstev je v upravnem sporu celovito urejen v ZUS-1, ki kot redno pravno sredstvo predvideva pritožbo, kot izredni pravni sredstvi pa revizijo in obnovo postopka. Drugih izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje ZUS-1 ne določa. Tudi zahteve za varstvo zakonitosti kot izrednega pravnega sredstva ZUS-1 ne predvideva, je pa ta kot izredno pravno sredstvo urejena v ZPP. Glede na to, da so torej vsa pravna sredstva sistematično urejena v ZUS-1, določb ZPP, ki urejajo zahtevo za varstvo zakonitosti, v upravnem sporu ni mogoče uporabiti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti, še zlasti, ker se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek (za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko BPP v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP) in njen pomen za enotno uporabo zakona v državi (ki ni vezan na konkreten kazenski postopek), po mnenju sodišča pri odločanju o dodelitvi BPP zahtevajo (tudi) upoštevanje tožnikove objektivne možnosti za uspeh in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah. Po tej razlagi pa zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve in v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, kar pomeni, da mora biti že na prvi pogled, torej brez podrobnejše vsebinske presoje zadeve, jasno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kamor se uvrščajo tudi primeri, ko se v postopku ugotovi, da prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč za vložitev (rednega ali izrednega) pravnega sredstva, ki ni dovoljeno, ker za njegovo vložitev niso izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.
ZUP člen 140. ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrškovni postopek - prekluzija - poziv za dopolnitev vloge - objektivni pogoj za dodelitev bpp
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno presodila, da je bila tožnikova prošnja z dne 2. 7. 2024 materialno nepopolna v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP, saj je vsebovala le navedbo, da se prosi za BPP za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Temu tožba prepričljivo in z vidika 140. člena ZUP niti ne oporeka.
Tožnik oziroma njegov pooblaščenec ni konkretno navedel okoliščin, na podlagi katerih gre sklepati, da tožnik nima ustreznega znanja in da ni zmožen lastnega zastopanja v postopku. Šele v tožbi se je tožnikov pooblaščenec konkretneje skliceval na tožnikove osebne okoliščine (da nima dokončane osnovne šole, da ne zna in ne more uporabljati računalnika, ker nima elektrike), ki da utemeljujejo potrebo po kvalificirani pravni pomoči v prekrškovnem sodnem postopku, vendar je tožnik s temi navedbami v upravnem sporu prekludiran, saj ni pojasnil, zakaj jih ni navedel že v upravnem postopku, konkretneje v odgovoru z dne 15. 7. 2024.
Tožena stranka je pravilno upoštevala, da gre za prekrškovni postopek (ne kazenski), v katerem je bila tožniku izrečena globa v skupni višini 240,00 EUR, kar tudi po presoji sodišča ne kaže na resnejšo kršitev in veliko težo zagrožene kazni. Tega ne zatrjuje niti tožnik, razen v kolikor navede, da mu po ZP-1, če globe ne bo plačal (te pa ne more plačati, ker je prejemnik denarne socialne pomoči), grozi nadomestitev denarne globe z zaporno kaznijo. Že tožena stranka je navedla, da če tožnik globe ne more plačati, je možna nadomestitev z delom v splošno korist (19.a, 192.a in 192.b člen ZP-1) ali obročno odplačilo (18. člen ZP-1), vsekakor pa sodišče pripominja, da se izrek nadomestnega zapora izvede po posebnem postopku (gl. 192.a - 192.č ZP-1) in ne avtomatično ob neplačani globi, zato tudi argument o grožnji odvzema prostosti tožniku sam po sebi ni dovolj utemeljen.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva
Postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Dolžnost države sodelovati s prosilcem, da bi lahko obravnavala ustrezne elemente njegove naknadne prošnje, ne pomeni, da se dokazno breme v zvezi s temi elementi s prosilca prevali na upravni organ,5 pri čemer tovrstnega dokaznega bremena prosilca (tožnika) ne razbremeni niti dejstvo, da gre za ranljivo osebo s posebnimi potrebami.
Tožnik se je na dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, skliceval že v predhodnem postopku, in da s tem v zvezi (v zahtevku) ni navedel novih dejstev ali predložil novih dokazov.
Tožniku je bilo prvo mnenje komisije vročeno šele z izpodbijano odločbo. V pritožbi je tožnik uveljavljal razloge glede neseznanitve z mnenjem in glede same vsebine tega mnenja. Do teh ugovorov se drugostopenjski organ v svoji odločbi ni opredelil. Skliceval se je le na novo pridobljeno mnenje komisije, ki pa ga ponovno ni dal tožniku v izjasnitev pred izdajo drugostopenjske odločbe. Ker organ tožniku še pred izdajo odločbe ni vročil vsega za odločitev relevantnega procesnega gradiva (mnenji, ocenjevalni obrazec,...) in mu omogočil, da se o njem izjavi, je s tem kršil njegovo pravica do izjave.
Prvi in drugi odstavek 21. člena ZOA jasno določata, da je komisija le izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence, ni pa komisija tista, ki odloča. Odloča namreč vedno pristojni organ CSD2, ki mora svojo odločitev obrazložiti skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP.
evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - izbris kazenskih točk - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Da bi tožnik lahko dosegel izbris štirih kazenskih točk v EKT, bi moral skladno z določbo tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1 program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo opraviti pred datumom 28. 9. 2021, ko je s storitvijo navedenih prekrškov dosegel enajst kazenskih točk in tako skupaj z že 24. 4. 2021 doseženimi devetimi kazenskimi točkami presegel mejo dovoljenih sedemnajstih kazenskih točk.
upravna izvršba - inšpekcijsko nadzorstvo - pravica stranke do izjave - kršitev pravil postopka
Zakonite odločbe v inšpekcijskem postopku ni mogoče izdati, ne da bi bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katera zakon ali podzakonski predpis navezuje določene pravne posledice in ne da bi bila strankam dana možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice oz. pravne koristi. Z uspehom dokazovanja oz. z ugotovitvami inšpekcijskega postopka je potrebno stranko seznaniti pred izdajo inšpekcijske odločbe.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Sodišče je v konkretnem primeru ob upoštevanju upravičenosti oziroma dopustnosti (sorazmernosti) posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo in posledično tudi predlog tožnika za izdajo začasne odredbe zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire tožnika, da zapusti Slovenijo in se vanjo ne vrne, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-35, 3/1-41. Uredba o razvrščanju objektov (2022) priloga 2-2, 2-6.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - poseg v konstrukcijo - rekonstrukcija objekta - gradbeno dovoljenje - vzdrževalna dela - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V konkretnem primeru je za odločitev bistveno, ali so bile predelne stene, ki jih je tožnik odstranil, nosilne ali nenosilne stene. Kolikor so bile nosilne stene, pomeni tožnikov poseg rekonstrukcijo objekta, torej poseg v njegovo konstrukcijo, za kar bi moral pred izvedbo del pridobiti gradbeno dovoljenje, pričetek del pa priglasiti. Če pa so bile stene nenosilne stene, tožnik z njihovo odstranitvijo v konstrukcijo objekta ni posegal, pač pa je izvajal le vzdrževalna dela, za kar niti gradbeno dovoljenje niti priglasitev pričetka del nista potrebna.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 117.
upravni spor - podaljšanje roka - sklep o podaljšanju roka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik navaja, da naj bi bil izpodbijani akt končna vsebinska odločitev o stroških postopka, vendar to ne drži. S tem, ko tožnikovemu predlogu za podaljšanje roka za izjavo ni bilo ugodeno, je bilo odločeno (le) o tem, da mora izjavo podati takoj. O tem, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati, pa bo organ odločil z odločbo ali s posebnim sklepom o stroških. O pravici ali pravni koristi oseb, katerih interese tožnik zastopa, kot tudi o tem, katere stroške trpijo, bo torej odločeno z odločbo, ki jo bo organ izdal o vloženi zahtevi za denacionalizacijo premoženja oziroma s sklepom o stroških postopka.
kmetijska zemljišča - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka
Upravno sodišče je v novejši sodni praksi, zlasti v sodbi I U 1219/2019 z dne 9. 6. 2020, zavzelo stališče, da se med kmetijske dejavnosti uvršča zgolj pridelava grozdja, da spada proizvodnja vina v predelovalne dejavnosti in da je zato mogoče pri ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti po drugem odstavku 24. člena ZKZ upoštevati le dohodek, dosežen s prodajo ugotovljene količine pridelanega grozdja.