ZPP člen 367, 367/2. ZOZP člen 1, 1a, 2, 15, 26. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 3, 5, 13, 13/3.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje v prometu - požar - transportno vozilo na železniškem vagonu - kotaleča deželna cesta (Rolling Road, ROLA) - pojem prometne nesreče - pojem uporabe vozila - praksa SEU - dovoljenost revizije - direktna revizija - gospodarsko interesno združenje - vrednost spornega predmeta
Pravilna uporaba materialnega prava v konkretnem primeru narekuje oceno, da je tovorno vozilo, ki je bilo naloženo na oprtni vagon vlaka RoLa, in se je vžgalo in zanetilo požar ter povzročilo škodo na tem vagonu, opravljalo svojo funkcijo prevoznega sredstva.
predlog za delegacijo pristojnosti - umik predloga
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dotlej, dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne. Po analogiji velja enako glede predlagalnega akta, kakršen je predlog za delegacijo pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije v izvršilnem postopku - postulacijska sposobnost - pooblaščenec - obstoj pooblastila - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlog se zavrže. Stranka lahko pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Prav tako se revizijo lahko vloži le zoper sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - stranka je sin vpisničarke
Okoliščine, kot jih je pojasnilo sodišče, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Razpravljajoča sodnica kot tudi ostale tri sodnice, razporejene na pravdni oddelek, toženca poznajo, ker je starejši sin dolgoletne vpisničarke njihovega sodišča. Ker šteje pravdni oddelek le štiri sodnice in dve vpisničarki, so zelo povezane in tako tudi redno seznanjene z dogajanjem med pravdnima strankama. Zadeva je bila ravno zaradi tega, ker gre za sina njihove vpisničarke, še posebej aktualna tema pogovorov na njihovem sodišču. O tem so se tudi pogovarjale, same sodnice in z navedeno vpisničarko, predvsem v smislu tolažbe in dajanja nasvetov, ko je za njih prosila. Navedene okoliščine bi utegnile pri tožnici vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi mogle negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanj v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Žalcu.
Splošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Razlikovanje med primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi vdora meteorne vode, in primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi poplav, ni povsem jasno, saj teh v Splošnih pogojih opredeljenih škodnih primerov ni mogoče razlagati povsem enopomensko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027455
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 180.
dopuščena revizija - odškodnina zaradi smrti bližnjega - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - postavitev skrbnika za poseben primer - domsko varstvo in oskrba - volja oskrbovane osebe - izraz volje
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se pri odločanju o uporabi posamezne varovalne opreme oziroma pripomočka (npr. uporabi varovalne posteljne ograje) upošteva jasno izražena volja varovanca, ki mu ni odvzeta poslovna sposobnost, in ki je svojo voljo sposoben jasno in nedvoumno izraziti ali pa se upošteva zahteva oz. volja skrbnika za poseben primer, ki je v nasprotju z voljo varovanca.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - varovanje otroka s posebnimi potrebami - odgovornost drugih za mladoletnika - krivdna odgovornost - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Za ugotovitev, ali je bil varovanec zavarovanke toženke res nepredvidljiv, agresiven, (pre)močan ter zato neobvladljiv, sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja, zato je ta dejstva smelo ugotavljati z zaslišanjem prič, ki so bile z njim v dnevnih stikih.
Delo varuhinje otrok s posebnimi potrebami sicer spada med poklice z nekoliko povečanimi tveganji za nastanek škode, a gre v konkretni zadevi vendarle za še sprejemljive rizike. Kot nevarno dejavnost, ki povzroči objektivno odškodninsko odgovornost, je mogoče šteti le dejavnost, pri kateri obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi. Nevarnost lahko izvira iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem s še tako skrbnim nadzorom in spoštovanjem pravil za njeno izvajanje ni mogoče preprečiti nastanka škode, lahko pa povečana nevarnost izhaja iz posebnih okoliščin, v katerih je bila sicer nenevarna dejavnost izvajana. Tudi okoliščine, v katerih je bila dejavnost izvajana, ne utemeljujejo sklepa o tako povečani nevarnosti, ki bi indicirala objektivno odškodninsko odgovornost.
Ob ugotovitvi, da do škodnega dogodka varovanec v šoli in v stiku s tožnico ni bil neobvadljiv ali agresiven, da tožnica ni nikoli obvestila delodajalca, da ga ne bi mogla obvladati, je pravilna tudi odločitev, da v ravnanju zavarovanke toženke ni mogoče najti pomanjkljivosti, ki bi utemeljevale njeno krivdno odgovornost.
premoženjsko zavarovanje - stanovanjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovalna vrednost - zavarovalni pogoji - podzavarovanje - dopuščena revizija - zavarovanje na novo vrednost - razlaga spornih določil - razlaga v korist druge pogodbene stranke - jezikovna razlaga - logična razlaga - višina zavarovalne vsote
Zavarovanje na novo vrednost zavarovalcu očitno vzbuja zaupanje, da zavarovalna vsota ne odstopa od zavarovalne vrednosti in zato ne pričakuje, da bi ga lahko zadele posledice podzavarovanja. Že z jezikovno razlago izraza „nova“ vrednost pridemo navzkriž s temeljnim konceptom podzavarovanja, saj se vrednost ob začetku zavarovalne dobe in vrednost ob kasnejši točki v času lahko razlikujeta, zavarovanje na novo vrednost pa naj bi zavarovalcu nudilo varnost prav s svojim prilagoditvenim elementom prihodnjim razmeram. Čeprav OZ v 960. členu ureja podzavarovanje in posebni pogoji v splošnih določbah prav tako opisujejo, na kakšen način razmerje med zavarovalno vsoto in vrednostjo posledično vpliva na izplačilo zavarovalnine, pa določbe o zavarovanju na novo vrednost-standard iz poglavja C obravnavanih posebnih pogojev povprečnega zavarovalca zavedejo do te mere, da je prepričan, da bo dobil škodo povrnjeno do višine zavarovalne vsote iz zavarovalne police. Revizijsko sodišče ocenjuje, da ne po jezikovni, ne po logični razlagi navedenih spornih določb posebnih pogojev ni mogoče najti enopomenske interpretacije. Zato je v skladu s 83. členom OZ potrebna razlaga teh določil v korist zavarovanca.
Stališče sodišč nižjih stopenj, da bi morala tožnica, ker je do razveljavite kupoprodajne pogodbe s pravnomočno sodno odločbo prišlo že pred vknjižbo tožencev v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavnost listine, ki je bila podlaga za vpis, uveljavljati že v zemljiškoknjižnem postopku, saj je v poznejšem postopku z izbrisno tožbo s tem ugovorom prekludirana, je zmotno. Pravnomočen zemljiškoknjižni sklep namreč udeležence postopka zavezuje le glede tistih vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v zemljiškoknjižnem postopku, torej glede formalnopravnih vprašanj vknjižbe. Ugovor, da je pravni posel razveljavljen oziroma razvezan, pa pomeni ugovor materialne narave, zato se o teh vprašanjih razpravlja v pravdnem in ne v zemljiškoknjižnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00026546
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZBPP člen 31a, 31a/1. ZUP člen 21, 27, 27/3, 127. ZS člen 106, 106/5.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - brezplačna pravna pomoč - stek - stalno prebivališče - začasno prebivališče - zavrženje predloga za odločitev v sporu o pristojnosti
ZBPP krajevno pristojni upravni organ za odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči določa alternativno, pri čimer enak pomen daje tako stalnemu kot začasnemu prebivališču. Ker ima prosilec za brezplačno pravno pomoč stalni in začasni naslov na območjih različnih okrožnih sodišč, je prišlo do steka pristojnosti obeh okrožnih sodišč. Kadar bi bila hkrati krajevno pristojna dva ali več stvarno pristojnih organov, je pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek; krajevno pristojni organi pa se lahko sporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek. V primeru steka pristojnosti po ZUP spor o pristojnosti ni dopusten. Zahtevo za takšen spor o pristojnosti organ, pristojen za odločanje v sporu o pristojnosti, zavrže.
ZPOmK-1 člen 54, 54/2, 59. ZUS-1 člen 51, 51/2, 54, 54/2, 59, 59/1, 59/2, 59/2-2, 60, 75, 75/3. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
odločba urada za varstvo konkurence - predlog za opravo glavne obravnave - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje sodišča brez glavne obravnave - odločanje na seji - pravica do izjave - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
V primerih, ko stranka navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi nasprotuje tistim dejanskim ugotovitvam izpodbijanega upravnega akta, ki tvorijo podlago sprejete odločitve, predpostavke za sojenje na seji niso izpolnjene niti z vidika druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.
Upoštevati je treba, da glavna obravnava ni namenjena zgolj izvajanju dokazov. Glavna obravnava je na splošno namenjena zagotavljanju splošne pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave RS) oziroma zagotavljanju pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena EKČP).
Izvedba javne obravnave pred sodiščem prve in edine stopnje, ki je pristojno za presojo tako dejanskih kot tudi pravnih vprašanj (sodišče s polno jurisdikcijo), praviloma vključuje pravico do izvedbe ustne obravnave, s čimer so stranki zagotovljena temeljna procesna jamstva subjekta odločanja v razmerju do države. Pravica do glavne obravnave pred sodiščem je tako človekova pravica iz 22. člena Ustave. Katere procesna jamstva izmed tistih, ki jih vključuje splošna pravica do izjavljanja iz 22. člena Ustave, je treba v konkretnem primeru na glavni obravnavi zagotavljati strankam postopka, je vselej odvisno od okoliščin konkretne zadeve.