ZŠtip-1 člen 22, 24, 24/1, 24/1-2, 24/5. ZS člen 3. URS člen 120, 120/2, 125. ZOFVI člen 81, 81/1, 81/7, 81/7-4. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/3.
Zoisova štipendija - pogoji za priznanje - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - pravilnik - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon - legalitetno načelo
Tretji odstavek 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski okvir, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj pri pogoju sofinanciranja iz javnih sredstev dodatno določa opredelilno lastnost sofinanciranja, tj. "na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo". Zakonska določba ZŠtip-1 sofinanciranja iz javnih sredstev ne pogojuje z dodelitvijo sredstev na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, zato je citirano določilo Pravilnika prekoračilo okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil. Podzakonski akti smejo zakonsko normo razčleniti le do te mere, da s tem ne opredeljujejo izvirnih pravic in obveznosti oziroma da z zakonom urejenih pravic ne zožujejo. Ker dodatni pogoj v 5. členu Pravilnika oži pravico do štipendije, ki gre štipendistu po ZŠtip-1, je sodišče prve stopnje utemeljeno odklonilo uporabo 5. člena Pravilnika.
Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (2003) člen 2. ZVZD-1 člen 61. ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 42, 42-2, 43, 44, 68, 428.
I. kategorija invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - gostota pokojninske dobe - medvretenčna kila - hernia disci
Sdaj veljavni Pravilnik o poklicnih boleznih opredeljuje bolezni, pri katerih je ob izpolnjevanju verifikacijskih kriterijev mogoče ugotoviti poklicno bolezen, vendar okvare medvretenčne ploščice ali bolečine v križu z išiasom ne vsebuje. Sedanji Pravilnik temelji na priporočilih Komisije (EU) 2022/2337 z dne 28. 11. 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni. Pred tem veljavni Pravilnik, ki je ključen za odločitev v tej zadevi, pa je med poklicne bolezni štel tudi bolezni hrbtenice, in sicer pod zaporedno št. 62 - okvaro medvretenčne ploščice in pod zaporedno št. 63 - kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen.
Ker so pri nastanku tožnikovih težav prisotni tudi nepoklicni dejavniki, gre za bolezen, ne pa za poklicno bolezen. Ključno pri tem je, da na okvaro medvretenčne ploščice vpliva več dejavnikov, in sicer starost, delo, ki ga zavarovanec opravlja, genetika kot najpomembnejši dejavnik, kajenje, življenjski slog (aktivnost zavarovanca), telesna teža in morebitne poškodbe.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - dokazni standard verjetnosti - ugovorni postopek - izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja
Nabor dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, je bil zadosten za ugotovitev, ki z visoko stopnjo verjetnosti izkazuje obstoj nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in da so izrečeni ukrepi nujno potrebni za njeno varstvo - nenazadnje iz razloga, ker je obstajala nevarnost, da bo nasprotni udeleženec udejanjil izrečene grožnje - s tem, da nasprotni udeleženec svojih ugovornih navedb ni uspel izkazati s stopnjo verjetnosti, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
Vsekakor je mogoče valutno tveganje potrošniku predstaviti na različne načine, a je pri tem pomembno, da mora biti potrošnik v primeru kreditne pogodbe v tuji valuti jasno opozorjen na možnost velike, resne spremembe tečaja, ki lahko pomembno vpliva na njegovo obveznost in ga potencialno tudi pahne v ekonomsko stisko.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - čas izpolnitve obveznosti - plačilo dolga - izdaja izbrisne pobotnice - izbris hipoteke - pritožbene novote - odmera pravdnih stroškov - pripravljalna vloga
Uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP je odvisna le od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. V konkretnem primeru je ključna ugotovitev, da tožena stranka ni izpolnila zahtevka za plačilo denarnega zneska šele po vložitvi tožbe in da je bil namen tožeče stranke, ki ga je zasledovala s tožbo, dosežen že, ko je banka na njeno zahtevo izdala izbrisno pobotnico.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
vročanje sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - potek roka
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v predalčniku.
predlog za izdajo začasne odredbe - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - pravica do stikov otroka s starši - upoštevanje otrokovih želja - psihično nasilje - fizično nasilje
Sodišče je izpostavilo načelo ničelne tolerance do nasilja. V to kategorijo sodi tudi vlečenje otroka za ušesa, kar je nesprejemljivo in predstavlja fizično nasilje, čeprav ga je oče dojemal kot vzgojni prijem za dosego dečkove poslušnosti. Sodišče je poudarilo, da je takšno ravnanje neprimerno in kot vzgojna metoda nedopustno ter nesprejemljivo. Po drugi strani pa je upoštevalo očetov uvid v neustreznost ravnanja. Pokazal je pripravljenost, da se udeleži treninga starševskih veščin. Sodišče je neposredno zaznalo, da ima oče sina rad. Pokazal je kritičnost do svojih ravnanj in pripravljenost, da jih spremeni. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba dati prednost pravici otroka, da ima stike z očetom.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087238
URS člen 14, 14/2, 19, 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZDZdr člen 2, 2-12, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - duševna motnja - shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - odklanjanje zdravljenja - agresivnost - večja premoženjska škoda - obrazloženost sklepa - izvajanje dokazov - izvedensko mnenje - načelo neposrednosti - pravica do izjave - graja dokazne ocene - milejši ukrep
Na naroku je sodišče neposredno zaslišalo pritožnika in sodno izvedenko, slednja je tam prebrala pritožnikovo psihiatrično medicinsko dokumentacijo in jo - v okviru podajanja izvida in mnenja - ustno povzela. S tem je bilo zadoščeno zahtevi načela neposrednosti.
trditveno breme - zadostnost trditvene podlage - opis življenjskega primera - substanciranje dejanskih navedb - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - možnost učinkovite obrambe - neprerekana dejstva
Trditvena podlaga tožeče stranke glede naročenega in dobavljenega blaga ter njegove cene, podana v njenih vlogah in dodatno substancirana s predloženimi listinami, je bila dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori. Možnost učinkovite obrambe proti tožbenemu zahtevku toženi stranki torej ni bila odvzeta.
DZ člen 173, 173/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54, 57. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pravica do družinskega življenja - pravica do stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - prepoved približevanja - odvzem pravice do stikov - neopredelitev do dokaznih predlogov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Nesporno je, da v konkretnem primeru stiki med predlagateljem in otrokoma ne potekajo že 16 mesecev (do izdaje izpodbijanega sklepa). Že samo dejstvo, da je prišlo do tako dolge prekinitve stikov, kaže na to, da sta otroka ogrožena. Tako sodna praksa kot tudi stroka sta namreč večkrat izpostavili, da je skladen razvoj otroka dolgoročno ogrožen v primeru izostanka stikov z enim ali obema staršema.
ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. ZPP člen 243, 249, 249/2, 359. ZS člen 54, 54/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 40, 40/1, 47, 47/4, 51. URS člen 22.
nagrada izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno mnenje - izjemno zahtevno mnenje - padec vrednosti denarja (inflacija) - diskrecija sodišča - prepoved reformatio in peius - ustaljena sodna praksa - neenotnost prakse sodišča prve stopnje
Po enotni in usklajeni sodni praksi je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja, ko je treba odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje z več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka.
Pravilna je odločitev o zavrnitvi zvišanja nagrade zaradi inflacije, ki jo je izvedenka zahtevala na podlagi 51. člena Pravilnika.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - v pobot uveljavljana terjatev - glavnica in natekle obresti - oblikovanje pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo
Plačilo sodne takse predstavlja obveznost, ki ob izpolnitvi zakonskih pogojev taksnega zavezanca zavezuje, da jo plača v višini, določeni v ZST-1. Za pobotni ugovor nastane ob njegovi vložitvi, in ne šele ob odmeri njene višine.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40. ZPP člen 362, 362/1.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - zahtevnost izvedenskega mnenja - osebni pregled - vrednotenje izvedenskega mnenja
Zahtevnost izvida in mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je bila podlaga za njegovo izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet takega izvida oziroma mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na njegovo zahtevnost. Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva dodatno poglobljen študij, obsežne analize, specialistična znanja in sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.
Vrednotenje in analize podatkov osebnega pregleda v stroškovnem vidiku ni mogoče uvrstiti v sklop trajanja osebnega pregleda. Slednje je vrednoteno pri sestavi in izdelavi pisnega mnenja. Čas osebnega pregleda se nanaša zgolj na čas osebnega pregleda, vrednotenje in analiza pa ne predstavljata osebnega pregleda.
pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ugovor dolžnika
Sodišče izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne spodbija, ne preverja ponovno. Ni namen ugovornega postopka še enkrat v celoti preizkusiti pogojev za začasno zavarovanje, ampak na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, preizkusiti zgolj tista, katerih obstoj dolžnik zanika.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-3.
zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ocena stopnje zahtevnosti izvedeneskega mnenja je v pristojnosti sodišča. Postopek in obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, nudi dovolj podlage za zaključek, da gre za zelo zahtevno mnenje. Gre za kompleksno zadevo in na njegovo zahtevnost vpliva celota vseh dejavnikov.
Izvedenka ni upravičena do priznanja nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja, saj gre za dokumentacijo, ki je sodna izvedenka ni zbirala sama, temveč ji jo je posredovalo sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00087349
OZ člen 22, 22/1, 25, 25/2, 32, 32/1, 79, 79/3. ZPP člen 180, 180/3, 339, 339/2, 339/2-14, 355.
odškodninski zahtevek - terjatev iz naslova nepremoženjske škode - smrt oškodovanca - dediči - podedovano premoženje - sklenitev izvensodne poravnave - ponudba za sklenitev poravnave - sprejem ponudbe - učinek ponudbe - prenehanje pooblastila - višina odškodnine - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pripoznava zahtevka - pravica do pritožbe - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku
Zahteva prvega odstavka 22. člena OZ, da mora biti ponudba naslovljena na določeno osebo, je logična, saj sicer ni mogoče identificirati osebe, ki bo s sprejemom ponudbe stopila v pogodbeno razmerje.
postopek po ZPND - ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - partnersko nasilje - psihično nasilje - dokazni standard verjetnosti - pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov - neobvezen narok - ocena ogroženosti - zaščita žrtve - sorazmernost ukrepa - neprerekane navedbe - nedopustne pritožbene novote
Primarni cilj določitve ukrepov po ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Takšen je tudi namen varstva po 21. členu ZPND, ki je v tem, da se je v primeru verjetno ugotovljenih pogojev za izrek ukrepa, iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je predlagateljica lastnica druge nepremičnine, v katero se lahko umakne, nasprotni udeleženec pa nima v lasti druge nepremičnine. Pritožnik se ob verjetno ugotovljenem nasilju nad predlagateljico in stopnje njene ogroženosti, ki zahteva umik nasprotnega udeleženca, glede na že omenjen namen ZPND, tudi na pravico do doma ne more uspešno sklicevati. To velja tudi za časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi, ki je utemeljen s tem, da je verjetno ugotovljeno, da je predlagateljica izključna lastnica stanovanja.
Pravni učinek neuveljavljanja nujnega dednega deleža je enak, kot če bi se dediščini odpovedal, kar šteje za neodplačno razpolaganje.
Neuveljavljanje nujnega dednega deleža s strani dolžnika v izreku sklepa o dedovanju ni zajeto. Posledično tudi ni vezanosti na vsebino sklepa o dedovanju v skladu s 13. členom ZPP. Poleg tega sklep o dedovanju ne veže z učinki pravnomočnosti oseb, ki niso sodelovale kot stranke v zapuščinskem postopku.
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4. URS člen 125. ZZVZZ člen 26, 44c. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 105.
zdravljenje v tujini - operativni poseg - nadstandardna storitev - neenaka obravnava - povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Nesporno je, da je tožnica pri operaciji sive mrene prejela nadstandardno lečo, s katero je bila poleg odprave sive mrene, opravljena še korekcija starostne daljnovidnosti, ki po mnenju sodne izvedenke ni bolezensko stanje, temveč refrakcijska napaka, ki se lahko korigira z očali ali kontaktnimi lečami. Ker je bila tožnica na podlagi veljavne napotnice upravičena do operacije sive mrene na Hrvaškem, je upoštevajoč 44. c člen ZZVZZ, pri presoji tožničine upravičenosti do povrnitve stroškov zdravljenja na Hrvaškem, ključen odgovor na vprašanje, koliko bi za operacijo sive mrene z vstavitvijo standardne leče, prejel socialno zavarovani pacient v Republiki Sloveniji. Do tega zneska je upravičena tudi tožnica. Na ta način tudi ne bo prišlo do neenake obravnave med tožnikom in socialno zavarovanim pacientom v Republiki Sloveniji.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - obrazložitev začasne odredbe v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - tehtanje okoliščin - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - ukrep prepovedi približevanja - pritožbene novote
Predloženo procesno gradivo ne daje nikakršnih indicev, da bi bil lahko otrok na stiku pod nadzorom kakorkoli ogrožen. Ogroža pa ga odsotnost stikov z očetom. Mnenje CSD se sicer zavzema za stike, vendar šele od poteka prepovedi približevanja dalje. Za to enomesečno prekinitev ne ponudi prepričljivega argumenta. Zato je sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera in opravljenem tehtanju pravilno odločilo, da se stiki ponovno vzpostavijo, in sicer pod nadzorom strokovne osebe.